V Benediktu nadaljujejo z vlaganji v cestno in prometno infrastrukturo. 

Vrtna ulica je manjša ulica v centru Benedikta in ena prvih, ki je bila asfaltirana. V zadnjih treh letih je bila precej obremenjena, saj je po njej potekala celotna dostava gradbenega materiala za obnovo in novogradnjo pokopališča. Obremenitve so cestišče načele do te mere, da je bilo v zelo slabem stanju in potrebno obnove. Poleg tega je bilo treba v tej ulici in delu Lovske ceste rešiti še težavo odvodnjavanja. Ob obilnejših padavinah so namreč imeli tamkajšnji prebivalci težave z meteornimi vodami.

Obnovitvena dela so zajemala frezanje obstoječega asfalta, položitev drenaže za pobiranje vode s podtalja, ureditev meteorne kanalizacije za odvodnjavanje v delu Lovske ulice in Vrtni ulici, poglobitev vozišča, navoz in utrditev nasipnega materiala, tampona in položitev asfalta. Kot je pojasnil benediški župan mag. Milan Repič, bo investicija zaključena do konca oktobra. »Celotna vrednost investicije z dokumentacijo in nadzorom znaša dobrih 39 tisoč evrov. V to vrednost ni zajet strošek za izdelavo dokumenta identifikacije investicijskega projekta (DIIP-a), ki smo ga izdelali v občinski upravi in s tem privarčevali dobrih tisoč evrov občinskega denarja. Sredstva za investicijo so bila zagotovljena v občinskem proračunu za leto 2024.«

V letošnjem letu je to edina samostojna investicija v obnovo cest, je pa občina namenila dobrih 300 tisoč evrov za vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti. »Res je, da v ta znesek sodi še polovico plačila obnove lokalne ceste Benedikt–Osek, ki smo jo izvedli konec lanskega leta. Kar nekaj denarja pa je občina namenila za sanacijo brežin in ureditev jarkov po poplavah, ki so tudi letos povzročile precej škode na cestah.«

Prav tako je občina aktivno pristopila k izdelavi občinske celostne prometne strategije (OCPS). Omenjeni dokument pomeni uravnoteženo načrtovanje prometnih površin za različne načine mobilnosti. V preteklosti smo dajali prednost predvsem osebnemu motoriziranemu prometu, ki je strmo naraščal, medtem ko je javni potniški promet hitro upadal. Prav tako še vedno primanjkuje kakovostnih površin za pešce in kolesarje. Osnova trajnostne mobilnosti so aktivne oblike mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, še pojasnjuje benediški župan.
Cilj celostnega prometnega načrtovanja je optimizacija že obstoječe infrastrukture na način, da se zagotovi dostopnost za vse prometne načine, pod pogojem, da na določenem koridorju upoštevamo kriterij – število prepeljanih ljudi na časovno enoto in ne število avtomobilov. Po tem kriteriju »za ljudi« in ne avtomobile damo prednost trajnostnim oblikam mobilnosti ter s tem zmanjšamo potrebo po širitvi prometne infrastrukture in rabi prostora.