18. oktobra bo pri Sv. Trojici strokovni posvet o Oroslavu Cafu
150-letnica smrti in 210-letnica rojstva velikega jezikoslovca iz Zg. Verjan
Oroslav Caf se je rodil 13. aprila 1814 kmečkim staršem Matiji Cafu in Magdaleni Belan v Zgornjih Verjanah pri Sveti Trojici v Slovenskih goricah. Pri krstu je dobil ime Jurij, po nemško Georg, doma pa so ga klicali Jirga. Krstno ime si je kasneje v svoji vseslovanski gorečnosti »podomačil« v Oroslav. Pet razredno gimnazijo v Mariboru je Caf končal z odliko, zadnji, šesti razred gimnazije pa je končal v Gradcu in se nato odločil za študij teologije, kar je bila velika želja njegove matere. V duhovnika je bil posvečen kot 23-letni mladenič leta 1837. Najprej je dve leti služil kot kaplan v Lebringu pri Vildonu, kjer je kot samouk opravljal jezikovne študije. Leta 1839 je prišel za kaplana v Fram in v tem kraju pod Pohorjem ostal polnih 20 let, saj se je tukaj dobro počutil.
Caf je bil nekaj časa tudi v službi v Mariboru, kamor ga je poklical škof Anton Martin Slomšek. V mestu se ni dobro počutil, postajal je duševno vse bolj načet. Novo službo je dobil na Ptuju, kjer se je njegovo duševno zdravje samo še slabšalo. Želel si je zapustiti Ptuj in se preseliti v svoj rojstni kraj, nazaj k Sveti Trojici v Slovenske gorice. Ta želja pa se mu ni izpolnila,, saj so njegovi predpostavljeni sklenili, da ga 3. julija 1874 leta pošljejo v umobolnico v Gradec. A preden bi ga odpeljali se je Oroslav Caf ustrelil in si sam vzel življenje. Pokopali so ga na tiho v soboto zvečer ob sedmi uri na ptujskem pokopališču. Tam so mu postavili spomenik s preprostim napisom: »Oroslav Caf, umrl dne 3. julija 1874. 60 let star.«
O vsem tem bo tekla beseda na strokovnem posvetu 18. oktobra ob 16.00 v samostanski jedilnici trojiškega frančiškanskega samostana. O Cafu in njegovem življenju in delu bodo spregovorili dr. Vlasta Stavbar, dr. Marjan Toš in Marija Šauperl. Organizatorji posveta so trojiško Kulturno društvo Ernest Golob Peter, Zveza kulturnih društev Slovenske gorice iz Lenarta, Univerzitetna knjižnica Maribor in Knjižnica Lenart, častni pokrovitelj pa je ZRC SAZU iz Ljubljane.
