Konec januarja so se učenci OŠ Lenart (Ela Lenart, Saraja Lorenc, Zala Verbošt, Nadja Merčnik, Kiara Fluher in Lan Pintar) v spremstvu učiteljic Tadeje Kurnik Hadžiselimović in Simone Peserl Vezovnik podali na zadnjo Erasmus+ izmenjavo v okviru projekta Deluj zeleno, razmišljaj digitalno, ki ga sofinancira Evropska unija.

Odpravili smo se v Nemčijo, in sicer v manjši zdraviliški kraj Bad Harzburg, ki leži dobro uro od Hannovra oz. uro in pol od Leipziga. Glavna tema izmenjave je bilo digitalno razstrupljanje, izvedli pa smo tudi veliko dejavnosti, povezanih z ekologijo. Naši gostitelji so bili dijaki in profesorji gimnazije Siemens von Werner, ki je državna šola, obiskujejo pa jo učenci od 10. do 18. leta. Pripravili so različne dejavnosti – spoznavne aktivnosti (poleg nas in gostiteljev so v mobilnosti sodelovali še učenci iz Nizozemske in Portugalske), delavnico šivanja (iz starih oblačil/blaga smo šivali peresnice in toaletne torbice), ustvarjalne delavnice in okrogle mize. Sodelujoči so po skupinah razpravljali o šolskih sistemih in iskali negativne ter pozitivne strani ter dajali predloge za izboljšanje. Naši učenci so aktivno sodelovali v razpravah in se izkazali z dobrim znanjem angleškega jezika ter dostojno zastopali našo šolo, kraj in državo.

Izvedli smo delavnico šivanja peresnic in toaletnih torbic. Foto: osebni arhiv

V Nemčiji nas je razveselil sneg, vendar so nam domačini povedali, da je običajno snega več in da se poznajo posledice podnebnih sprememb. Posledice podnebnih sprememb pa smo lahko opazovali tudi med vožnjo skozi nacionalni park Harz, kjer ima zaradi previsokih poletnih temperatur lubadar prosto pot. V monokulturnem gozdu se je veselo razmnoževal in v nekaj letih popolnoma uničil gozdove na tem območju.

Razveselil nas je sneg. Foto: osebni arhiv

Kar nekaj časa smo preživeli tudi na prostem. Raziskovali smo kraj, se povzpeli na najvišji hrib Bad Harzburga in občudovali razgled, tudi drsali smo in uživali v druženju. V četrtek pa smo obiskali in raziskovali bližnje zgodovinsko mesto Goslar, katerega staro mestno jedro je od leta 1992 na seznamu Unescove svetovne dediščine. Navdušila nas je tamkajšnja posebna arhitektura. Človek ima v teh mestih občutek, da se je s časovnim strojem vrnil nekaj stoletij nazaj. Zadnji večer pa smo preživeli v bolj sproščenem druženju ob hrani in glasbi. Starši gostitelji in učitelji so pripravili različne jedi, od slanega do sladkega, posamezni gostje pa so se v kuhinjah svojih gostiteljev potrudili, da smo lahko poizkusili tudi tipične jedi z njihovega konca. Vsem je bila všeč tudi slovenska kremna rezina, ki jo je s svojo gostiteljico pripravila naša Nadja. Fantje gostitelji pa so poskrbeli, da smo lahko poskusili njihov znameniti Würstchen (klobasice).

Zadnji dan smo preverili, ali se je zmanjšal čas, ki ga učenci običajno preživijo na svojih mobilnih napravah. Večina jih je ugotovila, da se je količina časa preživetega na spletnih aplikacijah in družbenih omrežjih zmanjšala. V skupinah so razpravljali o razlogih za to in kako so se ob tem počutili. Stališče skupno vsem pa je bilo, da so imeli ta teden toliko aktivnosti in družbe, da so zlahka preživeli čas brez telefonov in ostale digitalne tehnologije. To nam da misliti, kajne?

Po dopoldanskih aktivnost je sledila še podelitev certifikatov. Nato pa prisrčno slovo od vseh udeležencev z željo, da se še srečamo - v sklopu novega Erasmus projekta ali zasebno, saj smo spletli lepa prijateljstva.

Tadeja Kurnik H., Simona Peserl V.