Občinska avla Jožeta Hudalesa v Lenartu te dni diši nekoliko drugače. V njej je na ogled postavljena tradicija vinogradništva, vinarstva, povezana s krajinsko tematiko Slovenskih goric skozi likovna dela.

Razstavljenih je 25 likovnih del, ki so jih pripravili: Klara Alatič, Nika Arnuš, Milan Ketiš, Nina Kolarič, Konrad Krajnc, Ana Šuster Kraner, Ivan Lorenčič – Loren, Leopold Methans, Eva Novak, Dejan Pfeifer, Andreja Štancer, Nina Šulin, Danijel Vrečič – Dani in Martina Golija – Martinca. Vidna je njihova raznolikost ter pestrost izbire tehnik in podlag, skupna pa jim je radost ob pogledu na Slovenske gorice. Vsi sodelujoči na razstavi, ki bo do konca avgusta na ogled v avli Občine Lenart v delovnem času upravne enote in Občine Lenart, namreč izhajajo iz Slovenskih goric. Opus navedenih ustvarjalcev je seveda veliko širši od tokrat razstavljenega in se ga nadejamo v prihodnosti videti še večji del.

Razstavo je otvorila Martina Golija - Martinca. Foto M. Krautič

»Otvoritev razstave minuli četrtek je predstavljala uvod v prihajajoči festival Umetnost rizlinga in gibanice, ki se bo odvil v petek, 19. avgusta, ob 17. uri, v okolici cerkve Svetega Lenarta ter na dvorišču stare šole s koncertom Ditke ob 20. uri in poteka v soorganizaciji Društva vinogradnikov Lenart, Društva kmečkih žena in deklet Lenart, Občine Lenart in KGZS, Zavod Ptuj,« je poudaril koordinator razstave Marko Šebart, ki je na tem mestu opravičil odsotnost zaslužne osebe za postavitev razstave, Mojce Čep. Zbrane sta nagovorila tudi župan Občine Lenart, mag. Janez Kramberger in predsednik Društva vinogradnikov Lenart, Stanko Kramberger. V času Festivala rizlinga in gibanice pa bo na ogled tudi opisana razstava v avli Jožeta Hudalesa v pritličju stavbe Občine Lenart.

Razstavo je otvorila najstarejša sodelujoča umetnica, Martina Golija – Martinca, ki jo po njenem raznolikem ustvarjanju dobro poznamo v Slovenskih goricah.

Z glasbo sta dogodek povezala Dominik Petko in Manuela Brunčič.

Utrinek iz razstave Pergerjev vrh avtorica je Nina Kolarič. Foto M. Krautič