Med vsakoletne aktivnosti Planinskega društva HAKL iz Svete Trojice je organizacija planinskih pohodov najpomembnejša vsebina delovanja društva. Ti nas med letom povezujejo na skoraj tridesetih organiziranih pohodih. Drži, da večji del članstva s kategorijo »B« (starejši od 18 let, razen dijakov in študentov) zahaja v gore samostojno izven društvenega programa, vendar pa je še vedno dovolj udeležencev na društvenih pohodih, saj se zavedajo, da so pohodi v organizaciji društva varni predvsem pa jim ni potrebno skrbeti, če so vedno na pravi planinski poti.  

To velja tudi za pohode v tuja gorstva. Tako so se člani PD HAKL zadnje dni avgusta odpravili na najvišji vrh Balkana, v Bolgarijo. Bilo jih je kar za avtobus. Osmi zaporedni pohod v tuja gorstva jih je vodil na 2925 m visoko balkansko goro Musalo, goro »blizu boga«, kot ji pravijo v turščini. 60 m je višja od našega očaka Triglava vendar s povsem drugačno naravo. Sedem musalskih jezer ji daje še posebno privlačnost. Prvo na višini 2322 m zadnje sedmo pa na višini 2720 m. Tudi s planinskimi postojankami – kočami niso varčevali, kar štiri so. Prva je na gornji postaji gondolske žičnice na 2369 m, zadnja pa na vrhu Musale na 2925 m. Za šesto metrov višinske razlike, ki jo je potrebno prehoditi do vrha gore, je slabe tri ure prijetnega vzpona, saj je pot nezahtevna in dobro speljana do samega vrha. Tudi zaradi tega je drugačna od našega triglavskega plezanja s pasom in čelado. Za cel pohod, vzpon in sestop, je skupini petih udeležencev bilo potrebnih dobrih pet ur. Ostali del skupine pa je, zaradi poslabšanja vremenskih razmer (nekaj dežnih kapljic in zamegljen vrh Musale) vzpon končalo pri drugi koči imenovani Musala na višini 2389 m in se vrnilo na izhodišče vzpona v kraju Borovec, ki je znano zimsko letovišče na višini 1350 m, v katerem je celotna odprava tudi prespala drugo noč potovanja.

Tretjega dne so obiskali nekaj turističnih znamenitosti glavnega mesta Bolgarije, Sofije. Mesto s skoraj 1,3 milijona prebivalcev je lepo urejeno in daje videz lepega evropskega mesta z bogato zgodovino, kamor spada vsekakor stolnica svetega Aleksandra Nevskega, Bojanska cerkev, nacionalni teater Ivan Vazov in še kopico drugih znamenitosti. Nekaj ur ogleda je še zdaleč premalo, da bi lahko začutili pravi utrip tega zanimivega mesta. Dan so končali ob reki Donavi v kraju Kladovo v Srbiji, kjer so prenočili.

Če potujete po Srbiji in se niste ustavili na bližnjem hribu nad Beogradom, ste zamudili vse. Avala, 511 m visok hrib, ki leži na severni strani Šumadijske grede 16 km od glavnega mesta Srbije. Je nacionalni park z bogato zdravilno floro in obsega okoli 489 hektarjev. Znameniti stolp na vrhu je bil postavljen leta 1965 in je bil visok 200 m. Med vojno v letu 1999 so ga poškodovala Natova letala. Leta 2010 so ga obnovili in povišali na sedanjih 204,68 m. Tako je tudi ta skupina planincev obiskala in se povzpela na ta znameniti »Avala tower«. Po zaužitem kosilu (odlična srbska kulinarika) pa odpeljali proti Sloveniji.

Skoraj štiri dni dolg planinsko turistični pohod je bil prekratek, da bi lahko obiskali številne naravne in kulturne znamenitosti, ki jih ta del Balkana ponuja. Morda bo čas za to kakšno naslednje popotovanje. So pa se že odločili, da bo prihodnje leto njihov cilj pogorje Visokih Tater, poljsko slovaški najvišji vrh Gerlachovsky štit 2655 m visoka gora, ki ga bodo »naskočili« iz Poljskih Zakopanov, ki so znani po zimskih športih.

Drago Lipič, organizator ture