V novem delu so urejeni žarni zidovi ter prostor za raztros pepela.

Prvega novembra se v Benediktu niso spomnili le na tiste, ki jih ni več med nami, temveč so v okviru svete maše za pokojne namenu predali tudi prenovljeni del pokopališča. Blagoslov nove pridobitve je opravil domači župnik in dekan Marjan Rola, zbrane je nagovoril tudi župan mag. Milan Repič. Izpostavil je, da je pokopališče kraj spomina in dom pokojnih, ki ga moramo vzdrževati in urejati podobno kot to počnemo doma. Tako dekan kot župan sta izpostavila, da naj bo kraj spomina vedno tak kot 1. novembra: urejen, spokojen in obiskan. Ter da bi predstavljal skrivno vez in mesto, kjer se bomo na svojevrsten način srečevali s pokojnimi. Za uvod v blagoslov je poskrbela vokalna skupina Magdalenke pod vodstvom Majde Leva.

Dela so potekala fazno

Z obnovo pokopališča so v Benediktu začeli že leta 2022. Takrat so odstranili ciprese in na njihovo mesto posadili tise in gaber, dotrajano ograjo so zamenjali z novo. V naslednjem letu so sledili izkopi za podlago za novi tlak po potkah starega dela pokopališča in za osrednjo ploščad. Novo podobo je dobil tudi vhod v mrliško vežo in na pokopališče. Hkrati sta bila narejena še nova elektrifikacija in vodovod. V letošnjem letu so zgradili novi del pokopališča z žarnimi zidovi in prostorom za posip. Obnovili so še staro mrliško vežo ter uredili ograjo okoli prostora za odpadke.

Trije žarni zidovi s po 12 žarnimi nišami

Pomemben del nove pridobitve so trije žarni zidovi s po 12 žarnimi nišami, v katerih je dovolj prostora za štiri žare.

V obnovljeni stari mežnariji bi lahko nastal muzejski prostor

Ob novo urejenem prostoru za odlaganje odpadkov bo ostala tudi lokacija za odlaganje sveč in smeti ob stari mežnarji. Ta prostor naj bi uredili še letos. Mežnarija, ki je dobila novo fasado, zaenkrat služi kot skladišče za orodje, ki ga uporabljajo zaposleni pri Almaji. »V prihodnosti bi pa lahko v njem nastal muzejski prostor s primerki nagrobnih spomenikov, morda pomembnih oseb, pokopanih na benediškem pokopališču, ali kaj podobnega. Čas bo verjetno prinesel še kakšno idejo,« pravi župan Repič.

Z ozelenjevanjem bodo nadaljevali

Na glavnih poteh med grobovi, kjer je bil prej droben gramoz, so sedaj tlakovci. Tlakovanje je izvajalcu zaradi ponekod neenakomerne razporeditve grobov predstavljalo svojevrsten izziv, ne pa tudi prevelike ovire. Med obnovo so na praznih mestih zasadili dodatna drevesa in grmovnice, s čimer so pokopališče ozelenili. Tudi obstoječe klopi so dobile nova mesta. »Program ozelenjevanja pokopališča in postavitve dodatnih klopi se bo nadaljeval še v prihodnjem letu. Dodatna ozelenitev in posaditev dreves je načrtovana predvsem v novem delu pokopališča.«

Celotno zasnovo obnove starega dela in izgradnjo novega dela pokopališča je zasnoval arhitekt Darko Ipša iz podjetja I KONS, družbe za projektiranje in inženiring. Prostor za raztros je pri občanih naletel na zelo pozitivne odzive. Celotna vrednost vseh opravljenih del znaša 335 tisoč evrov (z DDV), sredstva je zagotovila občina v proračunu za vsako leto.  

Ker je pokopališče »živi« prostor, ga bo potrebno tudi v prihodnje ves čas vzdrževati in obnavljati. V prihodnje bo občina večji poudarek namenjala vzdrževanju in novim posaditvam dreves in grmovnic ter postavitvi dodatnih klopi. Večjih vlaganj pa v naslednjih letih ne predvidevajo.

Konstrukcija zvonika mrliške vežice ne dopušča zvona

Glede mrliške vežice je Repič pojasnil, da je objekt potreben obnove in morebitne dograditve oziroma zasteklitve odprtega dela veže. Zvona pa ne bo, ker konstrukcija oziroma izgradnja zvonika tega ne dovoljujeta: »Zvonjenje bi namreč povzročalo preveč vibracij, kar bi negativno vplivalo na zgradbo.«