Vokalno-instrumentalno skupino (VIS) Trans iz Voličine sta leta 1981 ustanovila Milan Domajnko in Mladen Dvoršak, danes ga poznamo pod imenom Mladen Čuček. Okoli pol leta sta igrala v duetu ter čakala, da se Cveto Šteinbauer vrne iz vojske, s Petrom Poštrakom – Perom pa je bilo že prej dogovorjeno, da se skupini pridruži, kasneje pa je prevzel tudi njeno vodenje. Pred tem je namreč od leta 1978 igral v skupini Kavalirji z Ivanom Vogrinom, kasnejšim županom Občine Lenart, Stankom Štefličem in Jožetom ter Srečkom Steinerjem. V letih 1983 in 1986 skupina ni igrala. Šteinbauer in Marjan Šprah, ki je v skupini zamenjal Mladena, sta ta čas izkoristila za nastope v hotelih po Jugoslaviji, Pero pa se je leta 1984 pridružil novonastali skupini Niansa iz Cerkvenjaka in jo verjetno tudi soustanovil. Leta 1986 se je skupina zbrala v najbolj udarni zasedbi, za kakšno leto se jim je ponovno pridružil Mladen. Občasno se je ime skupine pojavilo v družbi znanih glasbenih imen – Ivo Mojzer, Edvin Fliser, Rudi Šantl, Alfi Nipič, Čarli Arhar, Ivo Radin itd. V osemdesetih so veljali za eno najpopularnejših skupin na območju Slovenskih goric. Na začetku so redno igrali v gostilni Perko, danes diskoteka Rezidenca v Žicah, nato pa še v gostilna Križan v Sp. Ščavnici, Šturm  v Logarovcih, Moleh na Sv. Ani, Elbl v Benediktu, Gostišče pri Antonu v Cerkvenjaku in še bi lahko naštevali. Sicer pa jih je bilo mogoče slišati na porokah in drugih praznovanjih, znali so poskrbeti za dobro vzdušje in takrat so bili organizatorji prepričani, da bo zabava s Transi na odru gotovo uspela.

Leta 1988 so posneli slovensko verzijo legendarne italijanske pesmi Tornero iz leta 1975 z naslovom Vračam se, ki so jo morali igrati tudi po petkrat na noč ter avtorski Povej mi, prosim in Kitara je igrala. 1976 so v studiu Radia Maribor posneli pesem Socialni problem v slovenjegoriškem narečju, ki je bila predvidena za Festival narečnih popevk ter Disko ples in Pridi k meni, katera  je priredba pesmi Beautiful Sunday iz leta 1972 Daniela Boona. Pesmi so bile shranjene na trakovih v arhivu Radia Maribor pod projektnim naslovom Trans show. Najudarnejša postava skupine se je razšla kmalu po vojni leta 1991. Občasno pa so  skupini pomagali še Jože Bombek, Stanko Šteflič, Ivan Vogrin, Robert Kolarič, Robert Pukšič, Srečko Belcl, Janez Jakopec, Božo Čobec, Milan Rojs, Silvo Vogrinčič, Franc Breznik, Renata Rauter in drugi glasbeniki. Prve glasbene korake je s Transi naredila tudi Alenka Kolman, danes znana pevka. Skupina je z delovanjem prenehala septembra 1994, ko je Petru Poštraku umrl oče.

Transi po 17. letih ponovno skupaj na odru (Poštrak, Šprah, Šteinbauer, Domajnko). Foto: arhiv Denisa Poštraka – kopija koledarja

Leta 2011 sem kot Petrov nečak v svojem koncertno-televizijskem projektu Moč glasbe nas združuje v Benediktu po sedemnajstih letih ponovno zbral skupino Trans v najudarnejši zasedbi: Peter Poštrak, Cveto Šteinbauer, Milan Domajnko in Marjan Šprah. Na Moč glasbe nas združuje v Lenartu so nastopili še leta 2015, od leta 2016 do 2020 pa so bili hišni bend na vseh koncertnih snemanjih Moč glasbe nas združuje.

Glasbena pot vokalno-instrumentalne skupine Trans se je dokončno zaključila 5. avgusta letos, ko je v 61. letu po hudi bolezni umrl vodja skupine Peter Poštrak, ki je gotovo eden prvih bobnarjev na območju osrednjih Slovenskih goric. Kakor je Perotu v spomin nekdo na socialnih omrežjih zapisal: »Talent ritma na bobnih, ki je nas duše popeljal v trans.«

Trans 92/93: Vogrinčič, Franc Breznik, Šteinbauer, Poštrak. Foto: arhiv Denisa Poštraka. 

Denis Poštrak