Predsednik republike Borut Pahor je danes odprl jubilejni 60. kmetijsko-živilski sejem Agra in ob tem predsedniku uprave Pomurskega sejma Janezu Erjavcu vročil zahvalo predsednika Republike Slovenije za 60 let uspešnega prirejanja mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma AGRA, ki spodbuja odličnost, povezovanje in mednarodno sodelovanje v kmetijstvu in živilstvu ter razvoj slovenskega podeželja. Pahor je uvodoma dejal, da Agro z veseljem obiskuje že četrt stoletja in spomnil na besede znanega pokojnega Pomurca Ferija Horvata, ki mu je sredi 90. let dejal: »Če hočeš kaj pomeniti na državni politični ravni, ne smeš manjkati na Pomurskem sejmu.« 

»Verjetno je hotel reči, da gre pri kmetijstvu za veliko več kot za pridelavo hrane. Gre za ohranjanje poseljenosti, obdelane kulturne kraje, ohranjanje jezika in tradicionalnih običajev ter skrb za snovno in osnovno kulturno dediščino. Pri AGRI skratka ne gre samo za promocijo slovenskega kmetijstva, agroživilstva in podeželja, čeprav je vse to izjemnega pomena, za našo blaginjo, gospodarstvo, razvitost podeželja in celo narodno identiteto in značaj. Za vlogo sejma je še pomembnejše, da spodbuja sodelovanje na stičišču štirih držav, jezikov in kultur, med ljudmi, ki v tej in širši regiji sodelujejo na različnih ravneh,« je med drugim dejal predsednik Pahor.

Predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec je predstavil 60-letno zgodovino Pomurskega sejma in poudaril, da je sejem AGRA zrasel »na stičišču štirih držav, ob reki Muri. Ta kot arterija povezuje regije in države, pa tudi ljudi in agrikulturo, ki je identiteta tega širšega prostora. Tako kot Mura tudi AGRA že 6 desetletij povezuje vse pozitivne silnice in prinaša nova znanja in izkušnje. Tudi v obdobju, ki ga zaznamujejo epidemija, vojna v Ukrajini in vse hujše posledice klimatskih sprememb, nam daje zagotovila in motivacijo za preživetje Slovenskega kmetijstva in agroživilstva.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je opozorila, da nas današnje razmere postavljajo pred nove ovire in izzive, za temeljito obvladovanje tveganj v kmetijstvu pa bo ključno prilagajanje podnebnim spremembam, izvajanje preventivnih ukrepov in ustrezno sodelovanje med resorji. Prizadevanja ministrstva so zato usmerjena v zeleno, socialno vzdržno, vključujočo ter digitalno preobrazbo.»Naša prizadevanja so zato usmerjena v zeleno, socialno vzdržno in vključujočo ter digitalno preobrazbo, saj si želimo slovensko kmetijstvo pripraviti na izzive prihodnosti.
Župan občine Gornja Radgona Stanislav Rojko je čestital ekipam, ki so 60 let pripravljale sejme in jim obljubil nadaljnjo podporo lokalne skupnosti. Narava in človek sta usodno prepletena v eno celoto, kam in nak kak način dalje in je pot prava, se je vprašal Rojko in odgovoril: »Če kje, potem odgovore in izzive sodobnega kmetijstva in celotnega agrarnega sektorja lahko skupaj iščemo tu, v Gornji Radgoni.« In dodal:

»Še je čas. Agra 2022 je čas in prostor, kjer lahko skupaj začnemo to pot.«

Yoshitsugu Minagawi, svetovalec ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Japonske, je v nagovoru poudaril, da so odnosi med državama odlični, Japonci pa ponosni, ker sodelujejo na sejmu. V EU letno izvozijo za 450 milijonov evrov, kar je pet odstotkov celotnega izvoza hrane, na sejmu pa se predstavlja 12 japonskih podjetij z visokokakovostnimi živili, stroji in tehnologijami. V pogovoru, ki je bil del odprtja, so Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenija, in Tatjana Zagorc, direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri GZS spregovorili o razmerah v kmetijstvu in živilskopredelovalni industriji ter pomenu sejma Agra.
Na odprtju so bile delegacije iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Črne gore, Hrvaške, Indije, Japonske, Kosova in Severne Makedonije.

Pahor je ob otvoritvi jubilejne Agre posadil japonsko češnjo. Foto: Jure Zauneker