SV. HUBERT – SPREOBRNJENI PLEMIČ IN ŠKOF V LIEGU, KI JE POMAGAL REVEŽEM
3. novembra je godoval lovski zavetnik sv. Hubert /tudi sv. Hubertus/, kateri velja tudi med slovenskimi lovci za zavetnika in s Hubertovimi mašami ga večkrat na leto ob posebnih priložnostih počastijo. V Slovenskih goricah je najbolj poznana tradicionalna Hubertova sveta maša v Lovski družini Voličina.
Sveti Hubert je tudi zavetnik matematikov, optikov in kovinarjev, do 20. stoletja pa so se obračali nanj tudi pri zdravljenju stekline s pomočjo tradicionalnega Hubertovega ključa. Hubert je bil splošno čaščen v srednjem veku. Ikonografija njegove zgodbe je tesno prepletena z zgodbo svetega Evstahija. Hubert se je rodil se je leta 656 ali 658 verjetno v Toulousu, umrl pa leta 727 blizu današnjega Bruslja. Bil je plemenitega rodu, a se mu je življenje popolnoma spremenilo po ženini smrti. Posvetil se je oznanjevanju evangelija, postal je škof v Liegu in je znan kot apostol Ardenov. Kot škof je zelo dejavno širil evangelij med pogani, vse škofovske dohodke pa je običajno razdelil med reveže.
Njegova žena je pri porodu sina umrla, zato se je Hubert umaknil iz dvora v gozdove Ardenov in se popolnoma predal lovu. Toda velika duhovna preobrazba je že bila na vidiku. Zjutraj na veliki petek, ko so se verniki gnetli po cerkvah, se je Hubert podal ven na lov. Ko je zalezoval velikega jelena, se je žival obrnila in Hubert je od začudenja obstal kakor vkopan, ko je med rogovi zapazi križ in zaslišal glas: "Hubert, če se ne spreobrneš h Gospodu in si prizadevaš za sveto življenje, boš hitro pristal v peklu." Hubert je razjahal, se vrgel na tla in rekel: "Gospod, kaj bi želel, da ukrenem?" Dobil je odgovor: "Pojdi in najdi Lamberta in on te bo poučil." Ta zgodba o jelenu se najprej pojavi v eni od kasnejših legendarnih hagiografij (Bibliotheca hagiographica latina) in je bila prevzeta po zgodbi svetega Evstahija. Prvič je bila pripisana svetemu Hubertu v 15. stoletju.
Njegov god je 3. november, ki je verjetno datum prenosa relikvij v Amdain. Sveti Hubert je bil zelo češčen v srednjem veku in zaradi njegovega plemiškega porekla se je nekaj vojaških redov poimenovalo po njem: bavarski, češki in red kölnskega nadškofa. Sveti Hubert je zavetnik lokostrelcev, gozdarjev, lovcev, kovinarjev, talilcev, Lièga in Saint Lamberga v Belgiji. Skupaj z svetim Kvirinom, svetim Korelijem in svetim Antonom Puščavnikom je bil v Porenju češčen kot eden izmed štirih svetih maršalov (Vier Marschälle Gottes). Leta 1444 je bil ustanovljen tudi Red svetega Huberta, ki ga je ustanovil Gerhard V. iz Jülicha in Berga.