V Voličini v Slovenskih goricah se starejši domačini z nostalgijo spominjajo nekdanje stare, priljubljene vaške Matjašičeve gostilne. Dolga desetletja je ponujala domačinom in gostom iz drugih delov Slovenskih goric ter popotnikom dobra vina, okusni golaž in sveže žemljice. Golaž  z žemljo so si radi privoščili mnogi vaščani po nedeljskih mašah. Konrad Krajnc iz Selc se spominja, da je bila v hiši, ki naj bila ena od najstarejših zgradb v središču Voličine, prostorna točilnica, v kateri se je poleg vina in domačega žganja postreglo tudi s pivom in mineralno vodo. Od jedi pa je gostom šel najbolj v slast okusni golaž z žemljo. Poleg točilnice sta bili še dve gostinski sobi, ena se je imenovala »klojcarji«, druga pa »vrbniki«. Narečni izraz »klojci« pomeni  krhlje jabolk in hrušk. V to izbo so lahko zahajali samo možje in fantje iz Selc. Bog ne daj, da bi se kdo pomešal med njimi. V izbo za »vrbnike« pa so zahajali možje in fantje iz Šetarove ob Pesnici, kjer so na veliko rasle vrbe. Ostali so posedali v prostorni točilnici, kjer so ob zimskih večerih tudi  kartali. Znano je, da se je na kartah izgubila celo marsikatera kmetija.

Nekdanja Matjašičeva gostilna je lepo ohranjena in prenovljena zgradba z lepimi stanovanji in urejenim okoljem. Ostaja del lokalne dediščine in predvsem javnega spomina.