Manj znano iz lenarške lokalne zgodovine

Letos mineva okroglih sto let od ustanovitve ruske emigrantske gimnazije na gradu Hrastovec pri Lenartu v Slovenskih goricah. Pogodbo za najem grajskih prostorov sta podpisala in oblikovala grof Friedrich Herberstein in načelnica Gimnazij Raevskaja 3. marca 1925 kleta. Prostori so bili dani v najem za pet let in šest mesecev za najemnino 13.870 takratnih jugoslovanskih dinarjev, kar je bil za tisti čas visoki znesek. Pogodba je bila sklenjena za obdobje 1. 5. 1925 – 30. 10. 1930. Šola je v Hrastovcu začela delovati julija 1925.

Šolski prostori v grajskem poslopju Hrastovec so imeli več pomanjkljivosti, največja težava je bilo pomanjkanje pitne vode. Na grad so jo morali prinašati iz zunanjega studenca, do katerega je bilo 20 minut peš hoje. V prvi grajski etaži so bile učilnice, v drugi etaži nad jedilnico pisarne in službeni kabineti, nad učilnicami pa ležišča za učence oz. dijake. V nižji etaži glavnega grajskega poslopja sta bili dve veliki kotni dvorani. Ena je bila dvorana za kulturne prireditve, plese in podobna družabna srečanja dijakov in profesorjev, druga dvorana je bila za dijake gimnazije zaprta, saj je to bila nekdanja lovska soba grofa Herbersteina.

Prva načelnica šole je bila Raevskaja, druga Orlicka in zadnji načelnik od šolskega leta 1930/1931 Mihajlo Pavlovski. Leta 1926 je imela šola 150 dijakov, pouk je potekal od ponedeljka do sobote. Sčasoma je začelo število dijakov upadati in leta 1931 so rusko emigrantsko gimnazijo v Hrastovcu zaprli. Okoli zaprtja je v dostopni literaturi več datumov. Poročilo Uprave državne varnosti (UDV) iz leta 1955 navaja, da je bila šola zaprta leta 1932, Republiški sekretariat za notranje zadeve Slovenije pa omenja letnico zaprtja 1941 (kar je povsem napačno). Iz vseh doslej znanih virov lahko sklepamo, da so bili ruski gimnazijski oddelki na gradu Hrastovec zagotovo zaprti že pred letom 1935. Dober poznavalec zgodovine te šole mag. Radovan Pauko navaja celo točen datum in sicer naj bi bila ruska gimnazija v Hrastovcu uradno dokončno zaprta 15. avgusta 1935.