Potem, ko je letošnja suša dodobra osiromašila tudi svet med Dravo in Muro in v Slovenskih goricah pošteno prizadela številne kmetovalce, se po zadnjih padavinah počasi znova odevajo v značilno zeleno barvo in celijo rane. Suša je svoje opravila,  a kmetje pravijo, da nekaj jesenske paše za živino bo. Tudi koruza bo marsikje dala nekaj (manjšega) pridelka, bodo pa žal ostali vsaj brez enega odkosa travinja. Že prejšnji donosi so bili skromnejši od običajnih. Suša se pozna tudi na poljščinah, v sadovnjakih, celo na vinski trti in seveda v vrtovih, še posebej pri fižolu. A kar je je, pravijo domačini in upajo, da bodo kljub temu uspeli preživeti leto, ki je bilo eno najbolj sušnih, kar jih pomnijo najstarejši prebivalci teh krajev. Zdaj Slovenske gorice počasi nazaj zelenijo, kar potrjuje tudi naš pogled z šolskega dvorišča pri Lenartu, preko znamenite lenarške črete do Svete Trojice. Rane se torej počasi celijo, a posledice bodo dolgoročne.