Letošnja glavna tema tedna gozdov 2022, poteka pod geslom: »Nega gozda: danes za jutri, za naravo in ljudi«.

Pred slovenske gozdove so ob vse večjih motnjah zaradi podnebnih sprememb postavljeni veliki izzivi, ki so posledica vse večjih potreb družbe po materialnih in nematerialnih dobrinah iz gozda. Napovedi predvidenih posledic podnebnih sprememb v Sloveniji kažejo na zviševanje povprečne letne temperature, drugačno razporeditev padavin preko leta, večjo sušnost v vegetacijskem obdobju, pogostejši pojav naravnih ujm, spremembe v zastopanosti drevesnih vrst v gozdovih, širjenje tujerodnih vrst ter hitrejše širjenje bolezni ter škodljivcev v naravnem okolju. Izrazite podnebne in družbene spremembe imajo pomemben vpliv na načrtovanje in izvajanje nege gozda. V ospredje stopa nega gozda, s katero krepimo stabilnost in odpornost gozda na negativne posledice podnebnih sprememb ter istočasno ohranjamo njegovo biotsko pestrost. Ob tej priliki je izšla tudi zgibanka Sodobna nega gozda.

Gozdni bonton

Gozd ponuja tudi možnosti za rekreacijo, sprostitev in druge dejavnosti. Prost dostop v slovenske gozdove je privilegij na katerega smo lahko v Sloveniji zelo ponosni. Vendar pa je treba v gozdu upoštevati tudi nekatere omejitve, predvsem pa poskrbeti, da gozd po obisku zapustimo takšen, kot je bil, ko smo vstopili vanj. Kako se obnašati v gozdu opisuje gozdni bonton.

http://www.zgs.si/delovna_podrocja/delo_z_javnostmi/skrbno_z_gozdom/gozdni_bonton_skrbno_z_gozdom/index.htm

Tujerodne vrste

Ne pozabimo pa omeniti še tujerodne vrste. To so vrste rastlin in živali, ki jih je človek namerno ali nenamerno zanesel izven območja njihove prvotne razširjenosti in s širjenjem poslabšajo življenjske razmere za domorodne vrste. Tujerodne invazivne vrste organizmov v novem okolju uspevajo tudi zaradi podnebnih sprememb. Nekatere vrste bodo na račun globalnega segrevanja in spremenjenih vremenskih razmer v prihodnosti še bolj uspevale. Predvsem rastline, ki prihajajo iz južnejših, toplejših krajev. Z namenom varovanja naravne drevesne sestave v gozdovih je nujno invazivne tujerodne rastline iz njih čim prej odstraniti. Spisek najpogostejših tujerodnih (invazinih) vrst dreves pri nas najdete tukaj. https://okolje.maribor.si/projekti/alptrees/tujerodne-invazivne-drevesne-vrste-pri-nas

Maja Marinček Kanop SOU Maribor, Skupna služba varstva okolja