V okviru praznovanja Občine Lenart so v Knjižnici Lenart pripravili jesenski literarni večer z avtorico, motivatorko in ljubiteljico narave Simono Šket.

Simona Šket je avtorica treh knjig o zdravju, lastnih izkušnjah in izkustvih bolnikov, ki jim je pomagala na njihovi poti: Preventiva pred rakom in rehabilitacija onkološkega bolnika; Sinergija našega uma, telesa in duha; Izkušnja z rakom. Le-te so v Knjižnici Lenart  tudi na voljo za izposojo.

Rak zanjo že pri štirih letih ni pomenil le živali s kleščami, temveč neizprosno bolezen, ki jo je po več kot 20 letih boja uspela premagati.

»Rak se je nenehno vračal, se selil, me tiščal k tlom. Ob tem sem kot uspešna poslovna ženska po kraji v poslovnih prostorih čez noč ostala brez vsega, ostali so le dolgovi. In pa tedanji partner, ki mi v primežu odvisnosti ni zmogel in znal biti v oporo.« je svojo pot orisala Simona, ki je zbranim iskreno in brez olepševanja spregovorila o tem, da nikogar ne krivi za vse, kar je doživela. Zdravniki delajo po svojih najboljših močeh oz. tako kakor v danih trenutkih najbolje zmorejo, kakor so jih naučili. Ljudje v odnosih ponavljamo vzorce in se pogosto vrtimo v krogih, dokler se ne odločimo, da je dovolj in nekaj spremenimo.

»V petem mesecu nosečnosti se je rak vrnil. Čas je bil, da se vzamem v roke in stopim iz okvirjev. Odločila sem se za post. In danes je moja hči stara 21 let. Neskončno sem si hvaležna za odločitev, da grem mimo uhojene poti zdravljenj in se odločim za alternativo. Nikogar ne nagovarjam k temu, vsak se sam odloči, a meni drugega ni preostalo.« razloži Simona, ki številne bolnike in pa tudi zdrave ljudi, ki si želijo boljšega počutja ter prisegajo na preventivo zdravega način življenja, spremlja pri postenju, jim svetuje. »Med postenjem gremo skupaj na sprehod, tudi v hribe, se pogovarjamo. To je izjemnega pomena. Sebe je potrebno zdraviti na vseh ravneh.« Danes je Simona Šket ženska, ki živi polno življenje, ki je sebe našla v planinah, kamor se s sedanjim partnerjem posebej rada odpravita. »Slovenija je tako lepa, koliko vrhov še moram prehoditi in preplezati. Vedno, ko grem kam na pot, se če je le mogoče odpravim na kak bližnji hrib. Ali pa vsaj v gozd. To je balzam za dušo in telo.«