V ponedeljek, 28. oktobra, smo bili na odseku Pomurske planinske poti od Lenarta do Zavrha na delu trije markacisti Planinskega društva Lenart in dva mlada prostovoljca. Nekje na dve leti moramo pregledati v kakšnem stanju je ta pešpot. V vasi Lormanje smo pri izviru slatine opazili čisto na sveže razrezan lesen plot - z motorno žago. Vsi smo bili presenečeni ob pogledu na poškodovano ograjo. Pred leti, preden je občina Lenart uredila propadajoči naravni spomenik, je tudi nekdo zažgal lesene ostanke razpadle strehe nad izvirom. Takrat še nisem pomislil, da bi to kdo naredil iz čiste hudobije, danes pa sem prepričan, da je to naredila ena in ista oseba!

Lenarška občina se vedno bolj razvija iz poljedelske v turistično občino. Planinci se lahko pohvalimo, da smo orali ledino na tem področju. Leta 1979 smo planinci izdali publikacijo v formatu A5 z naslovom SPOMENIKI SLOVENSKIH GORIC - 5 LET PLANINSKE DRUŠTVA LENART. To je bil prvi turistični vodnik na širšem področju Slovenskih goric. V njem so bile zapisane najzanimivejše naravne in kulturne znamenitosti. Kot naravne znamenitosti so bile predstavljene antične gomile v Trotkovi, kamnolom v Oseku, Lormanjška slatina in kulturne znamenitosti kot gotska cerkev Trije Kralji pri Benediktu, grad Hrastovec, spomenik NOB v Sv. Trojici, rojstna hiša planinca Frana Kocbeka v Ločkem Vrhu pri Benediktu. Za izdajo gornje publikacije je bil glavni pobudnik urednik, takrat še študent, ljubiteljski zgodovinar Janko Ferlinc, tudi ustanovni član Planinskega društva Lenart leta 1974 in častni član društva Janez Zorko.

Lormanjška slatina je živa še sedaj, vendar se je iztok premaknil malo stran od prvotnega. Na nas je naloga, da ohranjamo, kar nam je dala narava. Lepo bi bilo, da bi storilec »Lormanjčan« prebral to pisanje in ograjo vrnil v prvotno stanje! Če pa to ne bo šlo, ga prosimo, da ne bi v bodoče delal škodo sebi in ljudem na splošno, saj si slatino ogledujejo pohodniki iz vse Slovenije in prek naših meja.

Načelnik markacistov PDL
Franc Meke