Spomladanska košnja in nevarnost za mladiče prostoživečih divjih živali, zlasti srnjadi

Čas spomladanske košnje se prekriva s časom poleganja mladičev prostoživečih živali in gnezdenja številnih vrst ptic, so opozorili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Košnjo je treba zato po njihovih besedah izvajati odgovorno in ob upoštevanju uveljavljenih praks za zaščito živali na kmetijskih zemljiščih.

Med najbolj ranljivimi skupinami živali je srnjad, katere mladiči v prvih dneh po rojstvu večino časa preležijo skriti v visoki travi. Ob nevarnosti se ne zatečejo v beg, temveč se nagonsko pritisnejo k tlom in nepremično čakajo, da nevarnost mine. To sicer povečuje njihove možnosti za preživetje pred plenilci, a se izkaže za usodno pri sodobni mehanizirani košnji, so ta teden sporočili z ministrstva. Tudi številne travniške ptice, kot so priba, poljski škrjanec in kosec, po njihovih navedbah gnezdijo neposredno na tleh, njihova jajca in mladiči pa v času košnje pogosto podležejo strojem.

Osnovna in obenem zelo učinkovita metoda zaščite živali je pravilna smer košnje. Namesto košnje od robov proti sredini travnika, kjer živali ostanejo ujete, naj se košnja začne na sredini travnika in nadaljuje proti robovom. Tak način košnje omogoča pravočasen umik živali s travnikov. Na večjih površinah je priporočljivo najprej pokositi dva vzdolžna pasova ob robu, nato pa košnja poteka od znotraj navzven. Ob cestah naj bo košnja usmerjena stran od cestišča, da ne bi živali bežale proti prometu. Tudi uporaba verig na traktorjih za ustvarjanje hrupa se je po navedbah ministrstva izkazala kot učinkovit način za odganjanje živali iz travinja pred kosilnicami, so še sporočili iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je pristojno tudi za lovstvo.

Povzel Marjan Toš