Kljub mnogim spremembah v okolju je v Čreti še mogoče najti nekaj mirnih kotičkov

Lenarška Čreta je bila nekoč raj za malo divjad in je bila za lenarške lovce najbogatejši lovski revir. Vanj je zelo rad zahajal tudi prvi lenarški lovec dr. Milan Gorišek, ki je imel ob sebi tudi odlične lovske pse, koker španjele in ptičarje. Zajcev, fazanov, jerebic, prepelic in rac mlakaric ni manjkalo. Vse dokler tudi Čreta ni doživela hidro in agromelioracij ter zložb zemljišč. V zadnjem času je ob rokavu Velke zgrajena še moderna Centralna čistilna naprava za Lenart, do katere je speljana lepa cesta, katero uporabljajo tudi mnogi sprehajalci, še zlasti mlade mamice z vozički.

V Čreti je od nekdanje domačije Firbas ostala stanovanjska hiša in dograjeno gospodarsko poslopje. V njem domujeta dva črna lepotca vranca in se sproščeno sprehajata in paseta na prostranih pašnikih. Zanju skrbi družina Zelenko in konja sta  prava paša za oči. Sta zelo prijazna, prideta čisto do ograje in sta vesela kakšnega priboljška, korenčka, jabolka in seveda – sladkorčka. V jutranjem soncu se ta prekrasna konja dobesedno svetita in sta del zanimive podobe Črete, katere obrobje je še ohranilo nekaj živih mej, mejic in varovalni gozd ob ostanku stare struge Velke pod Radehovo. Tam se je prijetno sprehajati in Lenartčani te sprehajalne poti s pridom uporabljajo. Zlasti spomladi in poleti, ko je sprehod ob vodi in pod krošnjami dreves balzam za dušo in telo. Prija pa tudi jeseni in pozimi, le da takrat Čreti običajno manjka nežna belina zimske snežne odeje.