Se še morda spomnite najpogostejših cvetlic vaših babic? Kje so bile posajene? Ob hiši so v zavetju kraljevale potonike in hortenzije. Na gredici ob lesenem plotu ograda so bili dišeči binkoštni nageljčki, pisane dalije, gladijole ali Jožefove palice, bele lilije, nagajivi zajčki, imenovani tudi lapice, oranžne maslenice, beli, modri in roza ostrožniki, ki smo jim rekli ptičice, modre perunike s svilnatimi cvetovi, sončnice in katarinšce, ki so cvetele zadnje v letu in so bile namenjene za krasitev grobov. Ob vrtni lesi se je vzpenjala vrtnica, na plotu pa je rastla drobnocvetna rdeča vrtnica, ki je znala osvojiti metre ograje. Med zelenjavo so čmrlji, čebele in druge koristne žuželke obiskovali pisane ognjiče, žametnice, astre, cinije in kapucinke. So to le romantični spomini ali si lahko tak vrt omislimo tudi v današnjih časih?

V lanskem letu sem v Volčjem Potoku občudovala gredice dalij, ki jim rečemo tudi regine ali georgine. Tako so me očarale, da sem jih letos posejala, in priznati moram, da so se odlično obnesle. Postale bodo stalnica domačih cvetličnih gredic. Domovina dalij je Mehika, kjer na prostem uspevajo mnogo let in jih ni treba ščititi pred nizkimi temperaturami. Za Azteke, indijansko ljudstvo, je bil cvet dalije simbol sonca. Uporabljali so jih tako za okrasne kot prehrambne namene in med obredi. Ena izmed sort dalij je tudi simbol Mehike.

Cvetje dalij je pogosto v poročnih okrasitvah, saj simbolizira vez med dvema, ki naj bi trajala večno. Dalijo so botaniki najprej uvrstili med zelenjavo. Gomolj, ki je užiten, ima okus med krompirjem in redkvijo. Preden so odkrili inzulin, so gomolje uporabljali za uravnoteženje sladkorja v krvi, saj vsebuje 42 % inulina. Dalija je rastlina sonca, zato jo posadimo na sončno mesto, v dobro zemljo z veliko organske snovi, mora pa biti prepustna. Gomolje posadimo na prosto, ko mine nevarnost pozebe. Če želimo bolj zgodnje cvetenje, gomolje aprila posadimo v lonce, ki jih imamo v rastlinjaku, in jih po ledenih možeh presadimo na gredice. Lahko jih tudi posejemo, vendar bodo te nižje rasti, večinoma bodo imele enojne cvetne koške, bodo pa v vseh barvah. Pri nas so se dobro obnesle na nagnjeni gredici. Seme sem aprila posejala v lončke, vzklilo je v štirinajstih dneh. Za majsko sajenje so bili sejančki ravno pravšnji. Cvetni koški dalij so od majhnih do prav orjaških, enojni, polpolnjeni in polnjeni. Cvetijo v vseh možnih barvah, le v modri ne. Nižje sorte sadimo v ospredje gredic, višje v ozadje, kjer jim namestimo tudi oporo. Nižje so lepe tudi v loncih, a ne smete pozabiti na dobro drenažo in pozornost pri zalivanju, da vam gomolji ne zgnijejo. Med cvetenjem je vaša prva naloga, da jih občudujete. Odstranjujte pa tudi odcvetele cvetne koške, saj boste s tem spodbujali nastanek novih cvetov. Bodite pozorni na voluharja, tudi on je njihov oboževalec. Na mladih poganjkih pa se radi gostijo polži.

Čas cvetenja je vse od poletja do prve slane. Ko nastopi slana, nadzemne dele porežemo, pustimo kak teden, potem previdno izkopljemo gomolje, ki jim otresemo zemljo in pustimo kak dan, da se malo osušijo. Shranimo jih v zabojčke, ki smo jih obložili s časopisnim papirjem, lahko tudi s suho žagovino ali suho šoto. Temperatura v suhem temnem prostoru naj bo med 5 in 10 stopinj. Hranimo le zdrave, nepoškodovane gomolje. Med skladiščenjem jih tu in tam pregledamo. Upam, da bodo dalije navdušile tudi vas, saj so to mnogostranske rožice, tako za gredice, za v vazo in za aranžiranje ob različnih priložnostih. Cvetne lističe posujemo po solatah, pecivu, lahko jih posušimo in iz njih pripravimo sladkorne posipe ter dodajamo k čajnim mešanicam za lepši izgled. Sama sveže dodajam k testu za palačinke, dajo dober okus in lep izgled. Tudi gomolje lahko uporabite tako surove kot kuhane ali pečene, a glejte, da ne pojeste vseh, saj jih boste spomladi potrebovali za novo sajenje. V kulinariki uporabimo le tiste, ki so bile vzgojene na naravi prijazen način. Izidor Golob je o dalijah rekel: »So vrtni zaklad, ki s cvetjem lepša vsa nadstropja, od 20 centimetrov do velikosti možakarja.«                                                               

Marija Čuček