Okrogla miza in pogovor akterjev teg dogajanja v salonu Muzeja narodne osvoboditve Maribor – Dosledno je bilo spoštovano mednarodno vojno pravo

Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Maribor in Muzej narodne osvoboditve Maribor sta v salonu tega muzeja pripravila dobro obiskano okroglo mizo o delovanju Zbirnih centrov (ZC) Teritorialne obrambe (TO) in o njihovem doslej skoraj neznanem prispevku k neomadeževanosti vojne za Slovenijo leta 1991. Predavatelje in številne obiskovalce sta nagovorila in pozdravila predsednik OZ VVS Maribor Miran Fišer in direktorica Muzeja No Maribor Simona Tripkovič. Okroglo mizo in pogovor je vodil Miran Fišer, med osamosvojitveno vojno poveljnik ptujskega območnega štaba TO in pred upokojitvijo direktor Vojaškega muzeja slovenske vojske v Mariboru.

Po krajši predstavitvi nekaterih dokumentov o ustanovitvi zbirnih centrov, ki jih je z izdanimi ukazi terjalo vodstvo slovenske TO in ki so bili ustanovljeno v okviru tajne akcije »Jezero« junija 1991, so posamezni predavatelji, ki so leta 1991 pri ustanavljanju in delovanju teh centrov tudi sami aktivno sodelovali, predstavili osebne poglede na dogajanje v tem času. Brigadir Venčeslav Ogrinc je bil namestnik poveljnika 71. območnega štaba TO v Mariboru in je govoril o zakonskih osnovah in namenih ustanavljanja zbirnih centrov ter tudi o njihovem vojaškem zavarovanju z razpoložljivimi živimi silami. Posebej je izpostavil, da je TO tudi v tem pogledu maksimalno sledila vsem določilom mednarodnega vojnega prava, ki ni bilo kršeno. Alojz Kovačič je kot načelnik Oddelka za ljudsko obrambo skupščine občine Maribor in kot član njenega izvršnega sveta razčlenil upravni vidik vzpostavljanja zbirnega centra v hotelu Areh na Pohorju in poglavitne težave, ki so pri tem nastajale. Izpostavil je dobro sodelovanje in koordinacijo s pokrajinskim in območnim štabom TO. Mag. Vladimir Maher je bil leta 1991 častnik za obveščevalno delo v Pokrajinskem štabu TO Maribor in je slikovito razčlenil razmerja moči in delovanje obeh strani, torej TO in JLA na obveščevalnem in varnostnem področju. Odkrito je povedal, da pripadnikov JLA niso nikoli imenovali za sovražnike, pač pa za nasprotnike in da je bila to ena od značilnosti vojaškega spopada leta 1991.Dr. Marjan Toš, ki je bil leta 1991 častnik za varnost in za moralno psihološko delovanje v zbirnem centru TO na Destrniku v Slovenskih goricah, pa je na nizal globoke osebne travme prebeglih slovenskih vojakov in častnikov ter civilnih uslužbencev v JLA. Bilo je veliko negotovosti in strahu za njihove osebne usode in tudi za usode njihovih družin. Omenil je dobro sodelovanje z oddelkom takratne Ljudske milice na Destrniku in tudi z domačini, ki so priskočili na pomoč s civilnimi oblačili za prebegle vojake, ki so si želeli čimprej odpotovati na svoje domove. Vsem prebeglim je bilo tudi na Destrniku zagotovljeno varno bivanje bivanje v šolskih prostorih, prehrana in celo obiski družinskih članov. Mičo Popovič je kot pomočnik poveljnika za zaledje v 71. območnem štabu TO Maribor predstavil organizacijo zbirnega centra Areh na Pohorju in posebej orisal oskrbo prebeglih vojakov in častnikov JLA. Ocenil je, da so zaledne službe TO funkcionirale brezhibno in da je bil dobro sodelovanje vseh pristojnih služb, pa tudi takratnih trgovskih podjetij pri oskrbi z živili in drugimi potrebščinami. Osebne izkušnje prebeglega častnika JLA v zbirnem centru na Arehu je opisal Marjan Planinc, pripadnika TO Vasja Lavrič in Danilo Muršec pa sta kot častnika za varnost opisala razmere na Arehu in oba prav tako izpostavila negotovost prebeglih vojakov in častnikov JLA, ki so bili zaskrbljeni zaradi eksistence in predvsem zaradi varnosti in zavarovanja sovjih družin.

Ob koncu dvournega pogovora se sklenili, da bosta Muzej NO in Vojaški muzej SV zbrala vsa predavanja in jih v pisni obliki izdala kot dokumentarno gradivo, kar bo izredno dragoceni vir za zgodovinarje pri preučevanju tega segmenta junijsko – julijske vojne na Slovenskem.