Seje Sveta ORP Slovenskih goric se je 12. maja v Lenartu udeležil tudi minister za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksander Jevšek. Glavne teme pogovora, ki je potekal v Centru Slovenskih goric, so bile črpanje sredstev iz Dogovora za razvoj regij na območju ORP Slovenskih goric, predvsem glede uvrstitve projektov v zeleno infrastrukturo in nadaljevanje gradnje kolesarskih povezav v Slovenskih goricah, spremembe Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja in aktualne težave, s katerimi se vključene občine območja soočajo.

Poudarek na krepitvi regij

Cilj novele Zakona, ki naj bi jo vlada sprejela še letos, je po besedah dr. Jevška v krepitvi regij. »To ne pomeni ustanavljanja pokrajin, ampak bo 12 razvojnih regij, ki jih že imamo v Sloveniji, dobilo večjo samostojnost pa tudi več sredstev, ki bodo usmerjena v razvoj tistih specifičnih področij, ki jih ima vsaka regija.« Čeprav je Slovenija majhna, so namreč njene potrebe na različnih koncih različne: ponekod bolj potrebujejo razvoj gospodarstva, drugod turizma in kmetijstva.

Regije naj se zato »odločajo same, v katero razvojno os bodo vlagale sredstva in na ta način poskrbele za to, da bomo v Sloveniji enakomerneje razviti«.

Po njegovem gre za tek na dolge proge, zakonska sprememba pa naj bi v prihodnje vplivala na skladen regionalni razvoj in da bi ljudje imeli možnost bivati doma, v krogu 30 do 40 kilometrov imeti zaposlitev, vrtec in osnovno šolo za svoje otroke pa tudi vso drugo potrebno infrastrukturo, ki zagotavlja kakovostno življenje. »Na ta način bomo nagovorili tudi problem severovzhodne Slovenije, ki se sooča z migracijo najmanj 20.000 delavcev čez mejo v Avstrijo, saj si želimo, da se ti ljudje vrnejo domov in da bodo lahko doma dobro živeli.«

460 milijonov iz Dogovora za razvoj regij

V Dogovoru za razvoj regij je občinam na razpolago 460 milijonov evrov, tu pa so še razpisi drugih ministrstev, na katera se prav tako lahko prijavijo občine in posledično tudi regije.
»Koliko denarja dobi posamezna regija, je odvisno od njene stopnje razvoja. Uvajamo novo merilo - indeks razvojne ogroženosti glede na višino BDP na prebivalca. Kjer je BDP nižji,
bomo poskrbeli, da bo tam občina dobila več sredstev in bo tako lažje dohitela bolj razvite. V kakšne projekte iz Dogovora bomo konkretno vlagali, pa je skladno s kohezijskimi cilji, ki si jih je naša država izpogajala z Evropsko komisijo že leta 2021. Pričakujem, da bo namenjen predvsem gospodarstvu, znanosti in razvoju, tudi v manjših občinah, saj bo le tako dovolj pogojev za delovna mesta, stanovanja in kakovostno življenje,« je še dejal.

Minister Jevšek je spomnil na veliko rak rano sistema, ki otežuje delovanje občin, to je umeščanje v prostor.

»Zaradi dolgotrajnih postopkov pri umeščanju v prostor se investitorji pogosto umaknejo in odstopijo od projektov, za katere so že pridobili gradbeno dovoljenje. Država bo na tem področju morala sprejeti nekatere spremembe, a to ni enostavna naloga.«

Lenarški župan mag. Janez Kramberger je pozdravil predlagane zakonske spremembe s področja regionalnega razvoja, pri tem pa opozoril na specifiko Podravske regije. Foto: Senka Dreu

Kolesarske poti niso več prioriteta

Kako ocenjuje srečanje z ministrom, smo vprašali lenarškega župana mag. Janeza Krambergerja. »Vsekakor je bil to pomemben sestanek za območno-razvojno partnerstvo v Slovenskih goricah, v katerem je združenih deset občin. Finančna perspektiva se namreč preveša že v drugo polovico, mi pa še vedno nimamo pravih zagotovil, za kaj bomo lahko porabili kohezijska sredstva.«

»Da je velik del denarja namenjen za zeleno infrastrukturo, je vsaj v zelenih Slovenskih goricah težko razumeti.«

»Delegacijo z ministrstva smo opozorili tudi na gradnjo kolesarskih povezav, ki so bile v prejšnji finančni perspektivi med prioritetami. Takrat je bilo rečeno, da bomo kolesarke gradili v dveh fazah, torej smo zdaj pričakovali nadaljevanje, da bomo lahko povezali kolesarske poti iz Slovenije tudi na avstrijsko stran, preko Šentilja, Cmureka, Radgone in se navezali proti Ptuju ter to kolesarsko mrežo uskladili z državno. Toda prioriteta te finančne perspektive je drugačna. Kljub temu smo na sestanku dobili zagotovila, da bodo del denarja vendarle namenili v dobro občin koristnic kohezijskih sredstev.«

14 dolgih let za občinske prostorske akte

»Tudi zakonske spremembe regionalnega razvoja naj bi šle v pravo smer, kakšen bo končni izplen tega, pa bomo videli. Posebno vlogo bi dobile regionalne agencije, a se moramo zavedati specifike Podravske regije, ki v razvojnem smislu še vedno stagnira, česar pa vladajočim nikakor ne moremo dopovedati. Saj vendar v 41 podravskih občinah nismo neumni, da ne bi vedeli, kaj je dobro za naše območje. Delovna mesta so osnova za razvoj neke regije. V Lenartu na primer, pa še zdaleč nismo izjema, sprejemamo občinske prostorske akte že 14 let. Za hidrološko-hidravlično študijo smo porabili štiri leta, usklajujemo se z naravovarstveniki …«

»Vse bi bilo lažje in hitreje, če bi bile te odločitve v regionalni pristojnosti.«

»Ne gre za način, ki bi ga mi pogruntali - v naši soseščini stvari že tako tečejo in sprašujemo se, zakaj to ni možno tudi pri nas. Veste, koliko ljudi gre vsak dan na delo v prestolnico in v Gradec, mladi se odseljujejo in postajajo celo rezidenti sosednjih držav. Je to naša strategija, si to želimo?«