Osnovna naloga preventivnega programa Svit, ustanovljenega leta 2007, je pravočasno odkriti in odstraniti predrakave spremembe ter raka na debelem črevesu in danki pri čim večjem deležu ciljne populacije ter s tem preprečiti nastanek bolezni. Gre namreč za raka, ki se razvija počasi v daljšem obdobju in praviloma brez vsakršnih težav, zato je toliko pomembneje, da se ljudje odzovejo vabilu za oddajo vzorcev blata. V program so vključeni moški in ženske med 50. in 74. letom starosti, in sicer na vsaki dve leti.

Velik napredek

Svitovci kljub aktivni preventivi in rednemu ozaveščanju še vedno naletijo na neodzivnost, ljudem je pogosto nelagodno govoriti o črevesju, iztrebljanju, vetrovih, danki, kot da gre za sramotne dele telesa.

Še vedno tudi velja, da so ženske bolj odzivne kot moški, saj se ti v povprečju težje soočajo z neprijetnimi novicami, torej delujejo po sistemu »česar ne vem, ni«.

Kljub temu pa rezultati zadnjih let kažejo na velik napredek. Cilja, da se v program vključi vsaj 70 odstotkov povabljenih, sicer še nismo dosegli, a rezultati so kljub temu spodbudni, saj gremo v pravo smer, ugotavlja dr. Dominika Novak Mlakar, vodja programa, ki deluje znotraj Centra za zgodnje odkrivanje raka pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Lani je bilo v Sloveniji vabilo k odvzemu blata vročeno 318.302 osebama, izjavo o sodelovanju pa je vrnilo 206.708 oseb, kar predstavlja 64,94 odstotka.

V programu Svit ozaveščajo prebivalstvo in rušijo tabuje tudi z drznimi promocijami. Foto: Svit

Program, ki rešuje življenja

Najvišjo odzivnost vabljenih so zabeležili v zdravstveni regiji Kranj, kjer je bila 68,31-odstotna, najnižjo pa v zdravstveni regiji Koper, kjer je bila 61,66-odstotna. Odkritih je bilo 215 primerov raka debelega črevesa in danke, 1.676 oseb je imelo napredovali adenom, ki predstavlja večje tveganje za nastanek raka, skupaj pa to pomeni skoraj desetino vzorcev analize in dokazuje, kako pomembno je takšno preventivno testiranje, ki dobesedno rešuje življenja.

Na vrhu Cerkvenjak, na dnu Sveti Jurij

Kot je razvidno iz priložene tabele NIJZ, je bila lani udeležba v programu Svit na območju zdravstvene regije Maribor skoraj tri odstotke slabša od vseslovenske, saj je dosegla zgolj 61,98 odstotka, toda podrobnejši pregled po občinah z lenarške upravne enote kaže boljšo sliko od »mariborskega« povprečja, saj ga z izjemo Svetega Jurija v Slovenskih goricah, kjer so dosegli zgolj 59,38-odstotno udeležbo, vse presegajo. V Sveti Ani so s 63,07 odstotka sicer nad povprečjem regije, a pod slovenskim ciljem – 70 odstotkom so se najbolj približali v Cerkvenjaku (66,78 %), sledijo pa Lenart (66,69 %), Sveta Trojica v Slovenskih goricah (66,48 %) in Benedikt (65,52 %). Kot je povedala Klavdija Dvoršak, direktorica Zdravstvenega doma Lenart, ti odstotki med občinami iz leta v leto nekoliko variirajo.

»Res je, da smo blizu cilja, ki pa ga ne bo lahko doseči, saj svet tam znotraj še vedno velja za tabu.«

»Zato moramo nadaljevati z ozaveščanjem prebivalstva, izobraževanji, prisotnostjo na terenu in rušenjem tabujev tudi z drznimi slogani, kot sta Ne bojte se sveta tam znotraj ali Poskrbite za svojo rit, odzovite se v program Svit.«

Tabela: Odzivnost vabljenih po občinah UE Lenart Vir: NIJZ

Kako prepričati moške?

Za poseben izziv velja, kako prepričati moške, da bi se v večjem številu odzvali povabilu k oddaji vzorca blata. Pogled na tabelo za odzivnost na nivoju Slovenije namreč pokaže, da so ženske že malce presegle cilj 70 odstotkov, za dobrih 10 odstotkov (80,12 %) pa so ga presegle Trojičanke, čez ciljno črto so tudi prebivalke Cerkvenjaka (77,27 %) in Benedikta (72,22 %). Slovensko povprečje (59,10 %) so presegli le Lenartčani (63,40 %), najmanj odzivni pa so bili Jurovčani (51,14 %). Največja razlika med udeležbo moških in žensk je bila lani pri Sveti Trojici, in sicer za kar četrtino v korist nežnemu spolu.