Zlata trsna rumenica (ZTR), nevarna karantenska bolezen vinske trte, ki jo prenaša ameriški škržatek, zadnja leta uničuje tudi vinogradniške nasade po Slovenskih goricah. Zatiranje prenašalca, ki je nujno za preprečitev širjenje te bolezni in s tem velike gospodarske škode v vinogradništvu, je sicer obvezno, a očitno ga ne izvajajo vsi, zato se ta za trto smrtonosna bolezen nenadzorovano širi.

Bolezen je treba najprej poznati

Ker se zavedajo izrednega pomena ozaveščanja o tej bolezni, so društva vinogradnikov iz Benedikta, Cerkvenjaka, Lenarta, Svete Ane, Svetega Jurija v Slovenskih goricah in Svete Trojice v sodelovanju s kmetijsko gozdarskima zavodoma Maribor in Ptuj v sredo (v drugi polovici julija) organizirala izobraževanje in delavnico o ZTR, prepoznavanju simptomov in škodljivca, ukrepih za zajezitev širjenja in možnostih finančnega nadomestila v primeru izbruha bolezni. Udeleženci so se zbrali ob vinogradniški mežnariji v Svetih Treh Kraljih v Benediktu ter prisluhnili predavateljem: mag. Boštjanu Matku in Marku Brezniku iz KGZ Maribor, Petri Hanžel iz KGZ Ptuj in Iztoku Gruntarju iz podjetja Jurana, specializiranega za enologijo in prehrano rastlin.

Z zlato trsno rumenico okuženi listi vinske trte. Foto: Matej Rokavec

»Pojav zlate trsne rumenice v tem delu Slovenskih goric ni nobena novost, saj jo zasledujemo že nekaj let.«

»V zadnjem času so razmere zlasti na območju Cerkvenjaka, Svete Trojice in Benedikta pa tudi Zavrha katastrofalne.«

»Če si je morda lani kdo malce oddahnil, ker škoda ni bila tako izrazita, je ZTR letos, tudi zaradi vročine in suše, ponovno izbruhnila s polno močjo,« pravi Marko Breznik.

Odstranjevanjem obolelih rastlin in škropljenje

Ameriški škržatek s sesanjem na okuženih trtah prenese fitoplazmo na zdrave trte. Okužene trte slabše rodijo, pridelki so manjši in slabše kakovosti, trte pa lahko v nekaj letih tudi propadejo. Značilno je, da se okuženi listi spremenijo, se nagubajo oziroma zavihajo navzdol, poleg tega so krhki in se drobijo. Pojavi se rdečenje ali rumenenje listov, kasneje tkivo lahko odmre. Bolezni ni mogoče zdraviti, ampak le preprečevati z odstranjevanjem obolelih rastlin in zatiranjem prenašalca s pravočasnim in rednim škropljenjem. Celoten vinograd mora biti izkrčen v primeru, ko je v njem 20 odstotkov ali več trt, ki kažejo bolezenska znamenja, kar odredi.

Marko Breznik opozarja, da vinogradništvo čakajo burna leta s podnebnimi spremembami in novimi škodljivci. Foto: osebni arhiv

»Populacija prenašalca se znižuje tam, kjer ga vsako leto pravočasno zatirajo, zato je res nujno upoštevati pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranje zlate trsne rumenice.«

»A pravilnik ne velja le za imetnike trte v velikih vinogradih, pač pa tudi tiste, ki imajo doma brajde, ohišnice in posamezne trte.«

»Vinogradniki, ki od pridelave grozdja živijo, se zavedajo pomena zdravega vinograda, poznajo ZTR in ukrepe ter ustrezno ravnajo. Delavnice so zato še posebej namenjene lastnikom manjših nasadov, ki se ukrepov pogosto ne poslužujejo pa tudi na naše dogodke na žalost večinoma ne pridejo. Tudi zato se stanje ne normalizira, vinogradniška kuga 21. stoletja pa vleče iz leta v leto in se celo širi. Kot se je v 19. stoletju širila prav tako uničujoča trtna uš.«

Prihaja še hujši japonski hrošček

Breznik priznava, da se ZTR ne bomo mogli v celoti rešiti, ampak se bo treba naučiti z njo živeti. »V vinogradništvu nas čaka nekaj burnih let. Dosegle so nas podnebne spremembe, ki vinogradnikov do nedavnega še niso zelo skrbele, na obzorju pa nam že grozijo tudi novi škodljivci, kot je na primer japonski hrošček, ki napada kakšnih 300 vrst rastlin in zoper katerega še nimamo uspešnih metod zatiranja.«