Po podatkih slovenskega statističnega urada (SURS) sta bili lani več kot dve tretjini odpadnih voda iz kanalizacijskih sistemov pred izpustom v okolje prečiščeni v čistilnih napravah. V javno kanalizacijo je bilo sicer odvedeno dobrih šest odstotkov manj odpadnih voda kot v letu 2023, kar v številki pomeni nekaj čez 240 milijonov kubičnih metrov voda različnega izvora. Kot je razvidno iz priloženega grafa, so več kot polovico (55,1 %) predstavljale odpadne vode, kot so padavinske in zaledne, vdori morja ipd.

Drugo največjo skupino, 29,9 odstotka, so tvorile tiste odpadne vode, ki so nastale v gospodinjstvih. Le 6,7 odstotka jih je izviralo iz industrijskih dejavnosti, 8,3 odstotka pa iz kmetijstva in drugih dejavnosti.

Gospodinjstva so proizvedla 71,7 milijona kubičnih metrov komunalnih odpadnih voda ali za 10,6 odstotka manj kot preteklo leto, skupna količina odpadnih voda, dovedenih v kanalizacijo, pa je upadla za 6,3 odstotka.

Podravja ni med najbolj »prečiščenimi« regijami

Pred izpustom nazaj v okolje je bilo prečiščenih 176 milijonov kubičnih metrov odpadnih voda, preostalih 64,2 milijona kubičnih metrov ali 27 odstotkov odpadnih voda pa je ostalo neprečiščenih. Od tega je bila velika večina izpuščena neposredno v površinske vode.

Odpadne vode po viru onesnaževanja, Slovenija, 2024 Vir: SURS

Največ odpadnih voda je bilo prečiščenih v pomurski in primorsko-notranjski statistični regiji (98 %), sledili sta jugovzhodna Slovenija (96 %) in zasavska statistična regija (95 %). Kje pa je tu Podravje in z njim Slovenske gorice? Ali omenjeni podatki kažejo, da je v Podravju premalo čistilnih naprav? Nikakor, pravi Goran Rebernik, direktor podjetja AGJ, ki izvaja obvezno lokalno gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v nekaj občinah na tem območju. »Saj veste, kako je s statistiko: rezultate pokaže glede na način obdelave podatkov.«

»Omenjene številke so državni statistiki dobili glede na porabo vode, kar pa ni realen podatek.«

»Gostota prebivalstva namreč po Sloveniji še zdaleč ni enaka, več je porabe vode, kjer imajo sisteme zalivanja napeljane iz javnega vodovoda, in tako dalje.«

Prečiščene in neprečiščene komunalne odpadne vode, Slovenija. Vir: SURS

Brez industrijske vode

Če laika preseneti delež odpadnih voda po viru onesnaževanja, ki je močno na strani gospodinjstev ter zgolj v manjši meri industrije in kmetijstva, ima Rebernik pojasnilo. »Kmetije praviloma niso priključene na javno kanalizacijo, zato niso bile predmet statistične obravnave, kar se industrije tiče, vzemimo za primer Lenart, pa je tako rekoč ni.«

»Največje podjetje TBP ne spada med velike porabnike vode, če karikiram, jo porabijo le zaposleni po uporabi toalete.«

»Papir Servis sicer obremenjuje čistilno napravo, a se jim industrijska voda ne zaračunava, pač pa porazdeli med vse uporabnike. Podobno velja za Saubermacher. Takšna je pač naša zakonodaja; zakone pri nas pogosto pišejo ljudje, ki se na svoje delo ne spoznajo, četudi so morda šolanje zaključili z odliko, in v bistvu še nikoli niso videli kanalizacijskega pokrova od spodaj,« sklene Rebernik.