Čeprav je s 1. julijem že stopil v veljavo obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo (DO), ta zaradi številnih vprašanj in premalo konkretnih odgovorov še vedno buri duhove. Ni namreč jasno opredeljeno, kam se bo steklo več sto milijonov evrov, ki jih bomo od plač ali pokojnin za dolgotrajno oskrbo namenili državljani, prav tako ne, ali bo za izvajanje storitev dovolj ustreznega kadra, kako bodo izvajalci storitev beležili in kakšna bo cena oskrbe v domu za starejše.

Pripombe letijo tudi na način uveljavitve nove dajatve.

Na Obrtno-podjetniški zbornici so se na primer obregnili ob dejstvo, da za dolgotrajno oskrbo že plačujemo, storitve pa še ne moremo koristiti. A minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pojasnjuje, da bodo čez poletje vzpostavili večji del mreže za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu, pravica do DO pa bo dejansko zaživela jeseni, ko bodo centri za socialno delo izdali prve odločbe.

Direktor Doma Danice Vogrinec mag. Marko Slavič odločevalce poziva k zvišanju trenutno določene cene oskrbe za izvajalce, saj bi potem lahko bolje plačali zaposlene ter jih s tem motivirali in zadržali. Foto: arhiv DDV

Nadgradnja pomoči na domu

Pravice do storitev DO bodo začele veljati postopoma. Od prvega julija dalje je mogoče zaprositi za dolgotrajno oskrbo na domu in za E-oskrbo, od prvega decembra dalje pa bo v veljavo stopila še pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji in pravica do denarnega prejemka. Dolgotrajna oskrba na domu je pravzaprav nadgradnja storitve Pomoč na domu, ki še vedno ostaja v veljavi in lahko upravičenec koristi tudi obe skupaj, saj ne gre za primerljivo pravico. Izvaja se na domu uporabnika, kjer se mu nudi pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, ter storitvah zdravstvene nege, ki so vezane na osnovna dnevna opravila.

Najprej obravnavali vloge za oskrbovalce družinskega člana

Zanimalo nas je, kakšna je situacija v Slovenskih goricah, natančneje, koliko vlog za uveljavljanje pravice do DO in E-oskrbe ter pravice do oskrbovalca družinskega člana (ODČ) je Center za socialno delo Maribor prejel s področja UE Lenart, ki ga pokriva lenarška enota CSD.

Nova socialno-varstvena storitev se bo izvajala na domu uporabnika, kjer mu bo nudena pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih. Foto: Freepik

»Od 1. maja do 16. julija smo za oskrbovalca družinskega člana prejeli devet vlog, od katerih smo jih osem že obravnavali, pri eni vlogi pa še ni zaključen ugotovitveni postopek. Od 1. junija do 16. julija smo za dolgotrajno oskrbo na domu prejeli 20 vlog, dve pa za E-oskrbo. Glede na to, da delamo skladno z Zakonom o upravnem postopku, obravnavamo vloge po vrsti, kar pomeni, da so pred vlogami za DO in E-oskrbo imele prednost tiste za ODČ,« je pojasnila Urška Bolčina, vodja vstopne točke za dolgotrajno oskrbo pri Centru za socialno delo Maribor.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac pravi, da bo pravica do dolgotrajne oskrbe na domu dejansko zaživela jeseni, ko bodo centri za socialno delo izdali prve odločbe. Foto: arhiv Levice

Do sredine julija so centri za socialno delo po državi prejeli približno tisoč vlog za dolgotrajno oskrbo na domu. Za organizacijo javne mreže izvajalcev te storitve so odgovorne občine, ki so lahko sklenile pogodbo z že obstoječim izvajalcem pomoči na domu, ustanovile nov javni zavod ali pa podelile koncesijo.

Šest občin UE Lenart je pogodbo, kot je znano, sklenilo z Domom Danice Vogrinec.

Direktorja Doma mag. Marka Slaviča skrbijo slabe razmere na kadrovskem področju. Odločevalce poziva k zvišanju trenutno določene cene oskrbe za izvajalce, saj bi potem lahko bolje plačali zaposlene ter jih s tem motivirali in zadržali.