Pes je lahko najboljši človekov prijatelj ali pa, zlasti v urbanih okoljih, največji sosedov sovražnik. Na eni strani lastniki psov, ki svojega ljubljenčka vidijo kot člana družine, vir veselja, zdravja in čustvene podpore. Na drugi strani tisti, ki jih motijo pasji iztrebki na pločnikih, polulana stopnišča in dvigala, lajanje sredi noči ali neobvladani psi brez povodca. Dve skupini, ki si delita isti prostor, a pogosto govorita povsem različna jezika.

Napredek glede odgovornega lastništva

Razmere na področju lastništva psov se sicer postopno izboljšujejo, ugotavljajo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVR). »V zadnjih dveh desetletjih je viden napredek glede ozaveščenosti o odgovornostih lastništva, ko so označevanje, sterilizacija/kastracija in skrb za dobrobit živali. Lastniki tudi bolj spoštujejo zakonodajo, zlasti glede registracije in gibanja psov v javnem prostoru, prav tako narašča zanimanje za posvojitve iz zavetišč, kjer se pogosteje srečujemo z bolj premišljenimi in odgovornimi posvojitvami.«
»Leta 2003 smo v Sloveniji uvedli obvezno mikročipiranje psov, ki pomembno prispeva k sledljivosti psov in je prepoznan tudi kot mednarodni standard dobre prakse. Gre za ukrep, ki ga dobri dve desetletji kasneje prepoznavamo kot ključni element odgovornega lastništva.«

»Tudi zato v novem zakonu o zaščiti živali, ki stopi v veljavo s 1. januarjem 2027, med drugim predvidevamo obvezno čipiranje še za lastniške mačke.«

Kljub temu pa še vedno ostajajo izzivi, priznavajo, in sicer pri odjavi psov po poginu, označevanju v določenih delih podeželja, zlasti tam, kjer bivajo etnične manjšine, in pri nepravilnem ravnanju s psi v nekaterih okoljih. »Lastniki psov so v povprečju bolj odgovorni kot nekoč, vendar je treba z ozaveščanjem in nadzorom nadaljevati, saj so standardi dobrobiti in varnosti visoki, družbena pričakovanja pa prav tako vse večja.«

Razmere na področju lastništva psov se sicer postopno izboljšujejo, ugotavljajo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVR), a izzivi še ostajajo. Foto: Senka Dreu

Število registriranih psov narašča

Čeprav število registriranih psov narašča, se je v zadnjih dveh letih ta trend ustalil oziroma rahlo obrnil navzdol, kažejo podatki UVHVR. Kot je razvidno iz priložene tabele, je bilo januarja 2015 registriranih 217.500 psov, januarja lani pa že 251.140.«

»V devetih letih se je število registriranih psov povečalo za dobrih 15 odstotkov.«

»Menimo, da je ta številka nekoliko nižja, saj vsi lastniki ne sporočajo pogina ali izgube psa. Po oceni je približno deset odstotkov vpisanih psov v registru dejansko že poginilo, vendar niso bili uradno odjavljeni. To pomeni, da je število živih psov v Sloveniji trenutno najbrž okoli 225.000–230.000. Na drugi strani pa lahko v državi obstaja tudi določen delež neoznačenih psov, zato točna ocena števila vseh psov, vključno z neregistriranimi, ni povsem možna, vendar po razpoložljivih podatkih bistvenega odstopanja ni pričakovati.«

Sobivanje – preizkus strpnosti

Vrnimo se k sobivanju pasjeljubcev in tistih, ki psom niso tako zelo naklonjeni, zlasti zaradi v uvodu naštetih motečih razlogov. Njihov odnos odpira vprašanje, koliko razumevanja v bistvu premoremo drug za drugega. Ali lastniki psov dovolj upoštevajo, da njihova svoboda ne bi smela posegati v pravico drugega do miru in čistoče? In ali nasprotniki živali kdaj pomislijo, da je pes za nekoga edini vir topline, gibanja ali rutine v sicer osamljenem življenju? Tu gre zlasti v urbanih naseljih za preizkus strpnosti. Tako kot park ni le za tekače ali starše z vozički, tudi pločnik ni izključno pasji poligon – niti sterilna cona brez življenja.

Do medsosedskih sporov v stanovanjskih blokih prihaja tudi zaradi psov, ki onesnažujejo skupne prostore. Foto: FB

Kako se s temi izzivi soočajo v Slovenskih goricah, smo vprašali na Medobčinsko redarstvo pri Skupni občinski upravi Maribor, ki deluje tudi na območju UE Lenart. »Glede vodenja psov brez povodca in nepobiranja pasjih iztrebkov je potrebno poudariti, da kršitve in globe ter pristojnosti niso določene v samo enem predpisu.«

»Tako redar kot policist lahko po Zakonu o zaščiti živali oglobita lastnika, če na javnem mestu ne zagotovi fizičnega varstva, tako da je pes na povodcu.«

»Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru čaka globa tudi tistega, ki s ščuvanjem živali povzroči občutek strahu ali ogroženosti. A oboje se praviloma seveda ne zgodi v prisotnosti uradne osebe. Občinski redarji tudi nimamo pristojnosti nadziranja pasjega uriniranja po hodnikih stanovanjskih blokov niti ne vodimo postopkov v primeru napada psov na druge pse ali ljudi,« pojasnjuje vodja Medobčinskega redarstva Uroš Kosi.

Posebna odloka le v Lenartu in Benediktu

Ker obveznost pobiranja pasjih (živalskih) iztrebkov ni določena z zakonom, lahko lokalne skupnosti to vrzel zapolnijo s sprejetjem posebnih odlokov. »Občine z območja UE Lenart imajo to področje urejeno različno: v Lenartu in Benediktu so denimo sprejeli odlok, ki redarjem omogoča ukrepanje v primeru zaznanega prekrška, ostale štiri: Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Sveta Trojica pa takšnega odloka nimajo.«

»Redar torej tam, kjer ni odloka, ne sme ukrepati, niti če bi zalotil lastnika pri takšnem dejanju, saj ne bi šlo za prekršek.«

»Na območju UE Lenart so tako medobčinski redarji v zadnjih treh letih končali prekrškovni postopek s sankcijo v šestih primerih. »Večkrat pa so redarji kršitelja samo opozorili, ker so na terenu ocenili, da je šlo za prekrške neznatnega značaja, in sicer je kršitelj denimo pobral iztrebek, ko je opazil redarja, manjši psi niso bili na povodcu ali pa so bili izpuščeni tam, kjer v bližini ni bilo drugih ljudi,« dodaja Kosi.

Ker se je obvezno mikročipiranje psov smo v Sloveniji izkazalo kot ključni element odgovornega lastništva, bo to od 1. januarja 2027 obvezno tudi za lastniške mačke. Foto: Senka Dreu

Poleg redarstva se z nadzorom Zakona o zaščiti živali ukvarja tudi Policija. Po podatkih PU Maribor so policisti Policijske postaje Lenart med letoma 2020 in 2025 skupno obravnavali 65 kršitev omenjenega zakona zaščiti živali, največ pred petimi leti (20) in izrekli osem opozoril. Med kršitvami je bilo 25 napadov oz. ugrizov ljudi ali živali.

Vse več pritožb občanov

V Benediktu so obveznosti lastnikov živali, kot rečeno, opredelili v Odloku o javnem redu in miru. Župan mag. Milan Repič opaža, da se je število psov zaradi dviga števila prebivalcev povečalo. »Ob tem moram poudariti, da večina lastnikov psov zgledno skrbi za njih in za okolico, a vsi niso taki. Medobčinsko redarstvo, ki izvaja nadzor, vsako leto pripravi poročilo o izvedenih aktivnostih.«

»Žal ugotavljamo, da redarji ne zaznajo tega, kar opažamo domačini.«

»Kljub prepovedi nekateri lastniki pse še vedno vodijo na igrišča, ne pobirajo iztrebkov za njimi, v zadnjem obdobju pa je vse več pritožb občanov, ki so lastniki zemljišč v okolici centra in ob sprehajalnih poteh. Na ta zemljišča namreč lastniki pse spuščajo prosto, za njimi ne pobirajo iztrebkov in celo nesramno komunicirajo z lastniki.« Po drugi strani pa psi in njihovi lastniki v Sveti Trojici ne povzročajo posebnih težav. »Trudimo se s postavljanjem košev za pasje iztrebke. Na podeželju so lastniki še vedno navajeni, da je žival pač v naravi, vendar pogostih kršitev ne zaznavamo,« pravi Tjaša Erjavec, višja svetovalka v občinski upravi.