K temu razmišljanju me je privedlo brskanje po spletni strani Župnije sv. Lenart, ko sem med oznanili naletel na Papeževo sredino katehezo: Grešna nagnjenja in kreposti. Napuh. Zadnje grešno nagnjenje, napuh, papež opisuje tako: »Stari Grki so ga opredelili z izrazom, ki bi ga lahko prevedli kot »pretiran sijaj«. Dejansko napuh pomeni samopoveličevanje, ošabnost, nečimrnost.« In nadaljuje: »Napuhnjen človek je nekdo, ki misli, da je veliko več, kot je v resnici; ki hlepi, da bi bil priznan kot pomembnejši od drugih, vedno hoče, da se mu priznajo njegove zasluge, in prezira druge, saj jih ima za manjvredne.« Med vsemi grešnimi nagnjenji je napuh velik kralj. Ni naključje, da ga Dante v Božanski komediji postavi v prvi krog vic. Papež tudi pravi, da človeka, ki je poln napuha, spoznaš po tem, da ko mu nameniš majhno konstruktivno kritiko ali povsem neškodljivo pripombo, se nanjo odzove pretirano, kot da bi kdo užalil njegovo veličastvo: besni, vpije, užaljeno prekine odnose z drugimi. Z ljudmi, polnimi napuha, je treba biti potrpežljiv, saj se bo njegova zgradba zrušila, in ni naključje, da star italijanski pregovor pravi: »Napuh se odpravi na konju, vrne pa se peš.«

Če povzamemo, so izraz napuh Stari Grki poimenovali »pretiran sijaj«. To v povezavi z Instragram »live« pomeni nagnjenost ljudi, da na tej platformi prikazujejo popolnoma idealizirane slike svojega življenja, pri čemer se osredotočajo predvsem na izgled, kvazidosežke in materialne dobrine. Ta predstava idealiziranega življenja lahko pripelje do občutkov napuha, tako pri tistih, ki objavljajo, kot pri tistih, ki spremljajo te objave.

Ljudje na Instagramu pogosto delijo lepe fotografije, uspehe, potovanja in druge pozitivne izkušnje, kar ustvari vtis, da so njihova življenja brezhibna. Posamezniki, ki to spremljajo, lahko razvijejo občutek manjvrednosti ali nezadovoljstva s svojim lastnim življenjem, če se ne morejo primerjati s tem, kar vidijo na Instagramu.

Zaskrbljujoče je, da ljudje slepo sledijo raznim vplivnicam, ki prikazujejo svoje življenje v čisto drugačni luči, kot ga v resnici živijo, in navadno o komuniciranju kot znanosti ne vedo veliko. Obvladajo pa napuh ali »pretiran sijaj« in temu sijaju sledijo naivneži. Žalostno je, da se ta »pretirani sijaj« zelo hitro širi tudi v politiko. Takoj na začetku tega mandata smo videli, kako je v »pretirani sijaj« odneslo predsednico državnega zbora, ki je v želji po lastnem blišču kot državnica Gardi Slovenske vojske obrnila hrbet.

Zadnje čase kot najstnika v »pretirani sijaj« odnaša predsednika slovenske vlade, ki se snema v kuhinji za domačo mizo in upošteva nasvete vplivnice ter misli, da bo v času, ko v državi skoraj vsi stavkajo, s prisiljenimi nasmeški ponovno pridobil zaupanje volivcev. Res pa je, da s svojimi najstniškimi pristopi nasmeji vse slovenske strokovnjake za komuniciranje.

Še več, spomnimo, da je naš premier nasmejal svetovno javnost, ko je v Rimu obiskal italijansko premierko Giorgio Meloni. Pri sprejemu na rdeči preprogi se je obnašal kot kuža, ki je vesel vrnitve svojega gospodarja in veselo skače okrog njega. Tako je naš premier skakljal okrog italijanske premierke in pokazalo se je, da kot državnik, žal, ne obvlada osnov protokola. Bistveno boljše bi bilo, da bi poslušal strokovnjake za komuniciranje in protokol ter tako osvojil osnove resnične komunikacije in protokola. Omenjena žal nista edina, da sploh ne omenjam burleske o polomljeni mizi in nevednih svetnikih iz državnega sveta.

Za nami so velikonočni prazniki. Če ste se odločili deliti svoje praznične trenutke prek družbenih medijev, upam, da ste se osredotočili na resničnost namesto na popolnost in delili tiste, ki vam nekaj pomenijo, in ne tistih, ki so zgolj ustvarjeni za vtis na druge.