V zadnjih nekaj desetletjih je Slovenija doživela izjemne politične, gospodarske in družbene spremembe. Od osamosvojitve leta 1991 do danes se je slovenska družba preoblikovala, spreminjala svoje politične sisteme in se soočala z različnimi izzivi. Medtem ko naj bi bila Slovenija danes demokratična država s tržnim gospodarstvom, se o vprašanju, ali je socialna ali socialistična država, vedno pogosteje razpravlja, saj so nekateri podatki zaskrbljujoči, na primer število prejemnikov socialnih pomoči.

Z vsem spoštovanjem do tistih, ki niso zmožni za delo, dobivajo miloščino namesto pokojnine, so izkoriščani s strani delodajalca ali jih je trenutna situacija pahnila na rob revščine - zanje je prav, da jim družba ali država pomagata. Samo navadno je tako, da so tisti, ki so res potrebni pomoči, tiho in jih je sram naglas povedati, da nimajo za preživetje. Veliko pa je takih, ki samo iščejo načine, kako iz socialne blagajne dobiti čim več sredstev, in skupno jim je to, da se dela bojijo »kot hudič križa«.

Na območju Upravne enote Lenart je trenutno 1.320 prejemnikov rednih socialnih pomoči ali 6,46 odstotka vseh prebivalcev. Od tega največ v občini Sveta Ana (8,13 %) in najmanj pri Sveti Trojici (4,56 %). Ob teh podatkih res ne vem, kako naj si razlagam, ali je Slovenija »socialna« ali »socialistična« država. Socialna država si prizadeva za zagotavljanje socialne varnosti, enakosti priložnosti in solidarnosti med državljani, kar ne pomeni samo prejemanja denarne pomoči, ampak številne druge ugodnosti, ki jih zaposleni z minimalnimi dohodki v veliki meri niso deležni. Socialna država bi morala priznati pomen tržnega gospodarstva, vendar bi morala intervenirati z regulacijo in socialnimi politikami za zmanjšanje neenakosti in zagotoviti blaginjo vsem državljanom ter prepoznati te, ki izkoriščajo sistem.

Verjamem, da veliko ljudi živi pod pragom revščine in niso deležni socialnih transferjev, med prejemniki pa je veliko takih, ki si ne upajo parkirati v bližini centra za socialno delo, da ne bi tam videli, s kakšnim avtom so se pripeljali. Seveda ni njihov, saj je kupljen na lizing. Tudi z nadzorom ločenih gospodinjstev bi se število prejemnikov zmanjšalo. Veliko je tudi takšnih, ki jim socialni transferji omogočajo poplačilo življenjskih stroškov, za luksuz pa zaslužijo z delom na črno v sosednji državi ali pa tudi v Sloveniji.

Slovenija kot naslednica nekdanje SFRJ je svojo pot po osamosvojitvi začela kot demokratična država s tržnim gospodarstvom. Kljub temu so ostanki prejšnjega sistema še vedno prisotni v več segmentih družbe. Na primer javna lastnina in nadzor nad nekaterimi ključnimi sektorji, kot so energetika, telekomunikacije in transport, še vedno ostajata. Poleg tega so socialni programi, kot so zdravstveno zavarovanje, pokojninsko zavarovanje in brezplačno izobraževanje, ključni del slovenske družbene politike, ki jih številni izkoriščajo za dvig življenjskega standarda z manj ali brez dela.

Lahko bi rekli, da Slovenija deluje kot socialna država, saj zagotavlja socialno varnost in enake možnosti, predvsem vsem brez volje do dela. To številni državljani s pridom izkoriščajo, saj nad prejemniki socialnih transferjev ni ustreznega nadzora. Ob tem pa tisti, ki so trdo delali, dobijo mizerne pokojnine, in tisti, ki še delajo, mizerne plače, tisti, ki jim ni do dela, pa lepo živijo.

Kar se pokojnin tiče, to potrjuje podatek, da je na območju Upravne enote Lenart 532 prejemnikov varstvenega dodatka. Center za socialno delo je odobril tudi 589 izrednih socialnih pomoči za nabavo kurjave, šolskih potrebščin, saj zaposleni z minimalnimi plačami ne zmorejo več pokrivati vseh življenjskih stroškov, kar je žalostno.

Slovenija se mora spopasti s sodobnimi izzivi, kot so demografske spremembe, gospodarska konkurenčnost in okoljska vprašanja, in pri tem ohraniti ravnovesje med socialno pravičnostjo in ekonomsko učinkovitostjo. Zato je ključno vprašanje, kako učinkovito Slovenija izvaja politike socialne varnosti in zagotavlja enake možnosti za vse. Sposobnost prilagajanja in odzivanja na izzive sodobnega sveta bo ključna za prihodnost Slovenije in njen položaj kot socialno odgovorne države. Če zaključim, Slovenija je pretežno socialna država z elementi socialistične preteklosti.