Kraigherjeva ulica 4a, 2230 Lenart v Slov. goricah 08 200 44 53 urednik@ovtar24.si

Zakaj problemi namesto izzivov?

Ilustracija: Ana Ploj

V dobi družbenih medijev smo neprestano izpostavljeni idealom in dosežkom drugih ljudi, ki so v družbenih medijih prikazani v najboljši luči in ustvarjajo iluzijo, da je uspeh lahko dosegljiv z malo truda. Kar seveda ni res, v vsak uspeh je treba vložiti veliko dela in konec koncev tudi odrekanja.

Ljudje situacije, ki zahtevajo našo pozornost, kreativnost in reševanje, dojemamo različno, nekateri kot problem, drugi izziv, kar ni naključje.

Oba izraza sta povezana z reševanjem situacij, ki zahtevajo premislek in ukrepanje, imata pa različno konotacijo. Izraz »problem« lahko odraža našo naravno nagnjenost k prepoznavanju neželenih vidikov situacij, medtem ko je izraz »izziv« povezan s pozitivnimi vidiki, kot so rast, učenje in razvoj. Vsi se ne zavedajo teh subtilnih razlik in izbirajo besede, ki najbolje izražajo njihov pristop k reševanju situacij v vsakdanjem življenju.

V bistvu se reševanje problema osredotoča na odpravo neželenega stanja ali ovire, medtem ko premagovanje izziva poudarja sposobnost za doseganje pozitivnega cilja.

Na to, zakaj se ljudje v glavnem odločajo za problem, vpliva več dejavnikov. Prvi je psihološki, saj se ljudje osredotočamo na negativne vidike in tveganja. Druga težava je povezana z družbenimi in kulturnimi normami, saj so nas v preteklosti avtoritete spodbujale k iskanju rešitev za težave. Tu je pomembno tudi najti krivca, kar počnejo številni vodilni v lokalnih skupnostih, ki za svoj neuspeh krivijo druge, da upravičijo svojo nesposobnost. Seveda ne smemo pozabiti na varnost in udobnost, saj se ob problemu počutimo bolj usposobljene za soočanje z njim. S hvalisanjem izpademo heroji, še posebej, če se delamo, da problem razumemo, tudi če nimamo pojma, za kaj gre. Pri izzivu se soočamo z neznanim in negotovim, kar nas lahko spravi iz cone udobja. S poimenovanjem izziva si pa posamezniki krepijo samopodobo in občutek lastne učinkovitosti, čeprav sami dobro vedo, da v realnosti ni tako.

K temu še spada ukvarjanje z uspešnimi posamezniki, ki jih poskušajo onemogočiti, ob vseh analizah ne ugotovijo, da je za uspeh treba delati in da ne pride kar čez noč.

Politiki svojo nesposobnost skrivajo tako, da s prstom kažejo na druge, saj se bojijo, da jih volivci odkrijejo ravno pred volitvami. S tem imajo največ težav nesposobni, ki poskušajo s preusmerjanjem pozornosti na vidike humanosti, lepote in podobno prek družbenih omrežij zapeljati volivce, ko jih prepričujejo, da to počnejo za dobro skupnosti, da se jim ne gre za lastno promocijo, čeprav pri sebi točno vedo, da so bolano samovšečni in narcisoidni. S poudarjanjem lepote in humanosti poskušajo prekriti svojo nesposobnost. Za večje udobje si okrog sebe nastavijo nespodobne »kimavce« in jih hvalisajo zato, da na takšen način poveličujejo tudi svoj pomen.

Nagajanje uspešnim in delovnim posameznikom velikokrat uporabljajo za beg pred soočanjem s svojimi strahovi in negotovostjo. Težava sodobne družbe je, da ljudje velikokrat ne ločimo med promocijo posameznika in njegovimi nalogami.

Ko gledamo promocije posameznikov, se moramo vprašati, kaj v resnici je njihovo delo. Na primer, če se kmet promovira s tatujem na roki, ni to promocija kmetije, ampak njega samega, lahko pa se promovira z debelim krompirjem.

Če bi posamezniki ali celo manjše skupine energijo, ki jo vlagajo v obremenjevanje z drugimi, vložili v lasten razvoj in razvoj družbe, sem prepričan, da bi se kolesje razvoja Slovenskih goric vrtelo bistveno hitreje, ne pa, da s svojimi početji zavirajo tiste, ki se trudijo za razvoj. Očitno ima prav Ivo Boscarol, ko pravi, da Slovenceljni oprostijo vse, tudi lopovščino, samo uspeha ne.

Tudi ob teh ujmah se je pokazalo, da vplivnežem in vplivnicam gre samo za lastno promocijo, ko se snemajo na pijačkah in zabavah ter v novih majčkah. V zadnjih mesecu nobene vplivnice nisem videl, da bi se posnela v gumijastih škornjih z besedami: »Živijo, sem tuki na Koroškem z lopatko in pomagam, pridite še vi!«

Skratka, za skupno dobro pospravimo polena za zimo in jih ne nastavljamo drugim pod noge ter delajmo na lastnem napredku in se zavedajmo, da vsi ne moremo biti enako uspešni.

Dodaj komentar

Pogoji komentiranja

Slovenski knjižni jezik je samo naš, zato ga cenimo. Na Ovtar24.si želimo vzpodbujati njegovo rabo, zato vas naprošamo, da vaš komentar podate v slovenskem knjižnem jeziku. Pri tem sledite tudi načelom kakovostnega komentiranja.

Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike Ovtar24.si. Pozivamo vas k strpni in argumentirani razpravi brez sovražnega govora.

Po Kazenskem zakoniku KZ-1 je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe. Ovtar24.si bo v primeru obrazložene zahteve državnih organov, ki temelji na zakonski podlagi, podatke o komentatorjih, s katerimi razpolagamo, tem tudi posredoval.

Pošlji

Ovtar 24

Kraigherjeva ulica 4a
2230 Lenart v Slov. goricah
08 200 44 53
urednik@ovtar24.si
O nas
Ostalo

Izvedbo spletnega portala je podprla fundacija Journalismfund Europe Local Media for Democracy.

Image