
V Trnovski vasi pripravili sprejem za zlato Žanet Polanec
19 februar 2025ustvaril Aleksandra Papež

Nagrajena ideja otroških igral
19 februar 2025ustvaril Nina Zorman

Arhitekturne vizije Svete Trojice
17 februar 2025ustvaril Marjan Toš
Naj vas potolažim, ni enotnega odgovora, saj je ta odvisen od več dejavnikov. Najpomembneje je, da pridelovalec pred odločitvijo temeljito prouči lokalne razmere, tržne pogoje, stroške in druge dejavnike. Ti dejavniki niso pomembni samo pri krompirju, ampak pri večini področij, s katerimi se srečujemo v življenju.
Podobno kot pri proučevanju krompirja velja tudi pri proučevanju družbe in pojavov, saj nam sociološki pogled pomaga stvari videti z drugega zornega kota. Na nas pa je, če to želimo sprejeti ali si pač zatiskamo oči in si ne priznamo, da to, kar počnemo, počnemo narobe.
Ko govorimo o družbi, je enako, kot če govorimo o krompirju, saj kmet ne govori o enem krompirju in tudi moji uvodniki ne govorijo o posamezniku. Vesel pa sem, če se posamezniki s svojimi dejanji v njih prepoznajo. Še bolj sem vesel, če po prepoznavanju poskušajo svoje navade in dejanja spremeniti. Nikogar ne sodim, z zapisanim želim bralcem pomagati razumeti kompleksne družbene, politične in kulturne teme, ki spodbujajo razmišljanje in dialog o teh vprašanjih. In če si priznate ali ne, tudi družbo obvarovati pred propadom, saj živimo v krizi vrednot.
To so prepoznali tudi na Občini Lenart in se lotili projekta “Lenarški argo”, katerega namen ni, da išče posameznike, ampak jim pomaga pri prepoznavanju napačnih vedenjskih vzorcev, kar jim daje možnost, da jih prepoznajo in se od njih oddaljijo tako otroci, starši kot drugi. Posameznik sam po sebi nima dovolj moči, da bi se soočil s temi globalnimi izzivi, zato sta sodelovanje in razumevanje družbe ključnega pomena.
Vsi, ki govorijo, da znanje, naša kultura in identiteta niso pomembni, se motijo, saj so tesno povezani z družbo, v kateri živimo. Razumevanje družbenih norm, vrednot, tradicij in zgodovine nam pomaga bolje razumeti samega sebe in svojo vlogo v svetu. Proučevanje družbe prispeva k ohranjanju in razvoju kulture, ki bogati naše življenje.
Ko posameznik razume družbo, v kateri živi, se lahko učinkoviteje prilagodi, prispeva k skupnosti in si prizadeva za pozitivne spremembe. Zato bi morali spodbujati in ceniti proučevanje družbe kot ključno za razvoj posameznika in družbe kot celote.
Razumevanje družbe je odvisno od izobrazbe, kulturnega ozadja, osebnih izkušenj, medijskih vplivov, družbenega okolja, politične zavesti in drugih dejavnikov ter je subjektivno in se lahko spreminja s časom. Če se vrnemo h krompirju, je tudi izbira med debelim in drobnim krompirjem odvisna od okusa, teksture in načina priprave, ki ga želite doseči. Pri kuhanju je pomembno tudi upoštevati recepte in priporočila glede izbire krompirja, saj se lahko različni tipi krompirja bolj ali manj uspešno uporabljajo v različnih jedeh.
Tako kot vse sorte krompirja niso za vse jedi, tudi vsi nismo za vse poklice.
Najhuje je, če vemo, da nek krompir ni dober, pa vseeno poskušamo iz njega narediti nekaj dobrega. Na koncu so razočarani kuhar in gostje. Enako je pri ljudeh – iz nekaterih se ne da narediti nič dobrega, še posebej, če sami sebi lažemo, da smo srečni, uspešni itd.
Samo pri ljudeh si velikokrat ne priznamo, da nam nekaj ni uspelo, in velikokrat rinemo skozi zid, čeprav vemo, da nam ne bo uspelo. Težko se je ustaviti in reči »Ups, stopil/a sem v prevelike čevlje!« ter se umakniti. Raje nadaljujejo s sloganom »Cilj opravičuje sredstva!«, kar je najbolj narobe, ker velikokrat ne razumemo situacije, v kateri smo se znašli. Tu pa nastopi pomen znanja. Zato mi je toliko bolj smešno, ko se posamezniki v družbenih medijih hvalijo, da ne berejo itd. Jaz se s tem ne bi hvalil, ker branje knjig in drugih publikacij širi znanje, razvija bralno razumevanje, bogati besedni zaklad, spodbuja domišljijo, zmanjšuje stres, izboljšuje koncentracijo, razvija empatijo, spodbuja samopomoč, ohranja možgane aktivne, krepi kritično razmišljanje, ohranja kulturno zapuščino in spodbuja učenje skozi vse življenje. Očitno torej drži rek:
»Boj se ljudi, ki imajo večjo televizijo od knjižne police.«