Ivan Roškar, umni gospodar, župan, deželni in državni poslanec z Malne - Vedno se je zavzemal za razvoj domačega kraja

Ivan Roškar (1860 – 1933) z Malne v današnji občini Sv. Jurij v Slovenskih goricah, je bil svetovljan, ki je ob pomembnem političnem in družbeno - kulturnem delovanju skrbel tudi za znameniti vinograd na Slateniku, ki je bil za tisti čas izjemno velik in zelo zahteven za obdelovanje. V njem je med prvimi v Slovenskih goricah zasadil najžlahtnejše sorte trte in svoj pridelek je znal tudi dobro prodati v kraje po vsej današnji Avstriji ter Kranjski.

Nekdanja Roškarjeva domačija na Malni. Foto: Marjan Toš

Ivan Roškar je bil v prvi vrsti kmet in dober gospodar na lastni kmetiji in v vinogradu, bil je neomajen pripadnik katoliške vere, mož kremenitega značaja in zagovornik slovenskega jezika in kulture v času, ko slovensko ljudstvo pred zakonom ni uživalo enakih pravic kot večinski avstrijski narod. Besede našega sokrajana so ne tako davno nazaj odmevale v deželnem zboru v Gradcu, v avstrijskem državnem zboru na Dunaju ter v skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Beogradu. Bil je seveda tudi župan domače Malne, kjer se je njegova politična pot začela. Do konca svoje politične poti je ostal neomajno zvest svojim ciljem, da se politično izrazi kot predstavnik slovenskega kmečkega in podeželskega prebivalstva. Veljal je za velikega podpornika slovenske šole in ima veliko zaslug za gradnjo novega šolskega poslopja v domačem kraju leta 1909.

Ob tedanjem učitelju Mateju Pergerju je bil leta 1902 ustanovitelj bralnega društva Edinost in dve leti kasneje še čitalnice. V tem društvu, ki je imelo svoje prostore v takratni gostilni Krajnc, so se vsak vikend odvijale prireditve, tombole in čitalnice. Delovanje društva je temeljilo na večštevilčnem pevskem zboru in množičnem uprizarjanju dramskih iger. Ivan Roškar je bil dolgoletni predsednik društva in ga je tudi materialno in moralno podpiral. Naročene so imeli številne časopise, ki so si jih občani lahko izposojali ter tako krepili bralno kulturo in domovinsko zavest. V tridesetletnem delovanju društva so prirejali tudi predavanja iz različnih področij.

Poleg prizadevanj za gospodarski in kulturni razvoj domačega kraja se je Ivan Roškar v prvi vrsti zavzemal za avtonomijo Slovenije. V vseh svojih nagovorih je izražal pomen slovenskega jezika za slovenski narod. Zavzemal se je za slovenščino v šolah in uradih. Bil je dober ljudski govornik in je šel ljudem na roko posebno v času nesreč in vremenskih ujm. Pokopan je na domačem pokopališču v Jurovskem Dolu, po njem se imenuje osrednji trg v občinskem središču in potomka najstarejše trte na svetu z mariborskega Lenta, ki raste pred vhodom v dom kulture na njegovem trgu v Jurovskem Dolu.