V Domu sv. Lenarta in Domu sv. Agate imajo skupaj 235 postelj, od katerih je trenutno zasedenih 219. Razlog za prostih 16 postelj pa ne tiči v pomanjkanju zanimanja starejših za bivanje v enem od lenarških domov, temveč v pomanjkanju določenih profilov delavcev, zlasti v zdravstveni negi, pojasnjuje direktor Zlatko Gričnik. »Aktivno si prizadevamo za rešitev tega izziva – marca je pet sodelavk začelo z usposabljanjem za bolničarke negovalke, kar bo dodatno izboljšalo strukturo zaposlenih v zdravstveni oskrbi. Poleg tega štipendiramo eno kandidatko za tehnika zdravstvene nege. Vse to nam bo pomagalo uravnotežiti strukturo po profilih.«

Foto: arhiv doma

Varovana stanovanja rešitev v skrajni sili

Če se bo kadrovska kriza še poglabljala, normativi za zdravstveno nego ne bodo prilagojeni dejanskim potrebam in vsi stroški nege ne bodo pokriti s strani zavarovalnice, poleg tega pa se delo v tem sektorju ne bo ustrezno vrednotilo in nagrajevalo, tako direktor, se bodo znašli v resnih težavah. »V tem primeru bo potreben temeljit razmislek o tem, v kakšnem obsegu še bomo lahko zagotavljali oskrbo in nego našim uporabnikom. Verjetno pri tem ne bomo edini.

Ne moremo in ne smemo dopustiti, da naši uporabniki ne bi prejeli pomoči, ki jo potrebujejo.

Zanjo bodo namreč vse življenje plačevali prispevek za dolgotrajno oskrbo – od prve zaposlitve do smrti.«

Če se trenutno stanje ne bo rešilo, kot eno izmed možnih rešitev, da prostori ne bi bili prazni, vidi v preureditvi ene od etaž lenarškega doma v varovana stanovanja. »Razmišljamo o vseh možnostih; potrebe po takih stanovanjih vsekakor so, obstoječe prostore lahko dokaj enostavno preuredimo, a je treba poudariti, da je to zgolj rešitev v skrajni sili. Naš cilj namreč ni zmanjševanje postelj v domovih, a za to seveda potrebujemo dovolj kadra in primerne normative, da bodo na primer naši sodelavci vsaj dva vikenda prosti.«

Foto: freepik

Nejasnosti pri dolgotrajni oskrbi

Opozoril je tudi na nejasnosti glede izvajanja dolgotrajne oskrbe po novem zakonu, ki stopi v veljavo z letošnjim prvim julijem. »Še vedno manjkajo ključni pravilniki, in sicer pravilnik o bivanju in prehrani ter pravilnik o ceni urne nastavitve za storitve dolgotrajne oskrbe. Naš cilj je postati izvajalec dolgotrajne oskrbe v instituciji, bodisi v 80- ali 100-odstotnem obsegu, poleg tega pa tudi izvajalec institucionalnega varstva v oskrbovanih stanovanjih.«

Prav tako za zdaj še ni jasno, ali se bodo oskrbnine v obeh domovih v kratkem podražile, čeprav so stroški od zadnjega dviga zelo narasli; še posebej omrežnina za elektriko konec lanskega leta, ki je, kot je znano, zlasti prizadela prav samooskrbne. Med njimi sta z lastno sončno elektrarno tudi lenarška domova za starejše. »Glede morebitnega dviga oskrbnin trenutno še ni dokončne odločitve. Če do njega pride, bo ta za oskrbo I in IV višji nekje med 0,5 in enim odstotkom, medtem ko se bodo dodatki za oskrbo II in IIIa oziroma IIIb usklajevali z dvigom dodatka za tujo pomoč in postrežbo.«