V okviru Evropske prestolnice kulture GO! 2025 Nova Gorica / Gorizia je danes popoldan v Socialno varstveni zavod Hrastovec pripotoval modri konj Marco Cavallo, simbol deinstitucionalizacije na področju socialnega varstva.

Štirimetrsko sinjemodro skulpturo iz lesa in papirja so potiskali od Zamarkove do gradu. Foto: Senka Dreu

Bolniki so ga rešili pred klavnico

Štirimetrsko sinjemodro skulpturo iz lesa in papirja so v 70-ih letih prejšnjega stoletja izdelali pacienti tržaške psihiatrične bolnišnice pri Svetem Ivanu, in sicer v spomin na pravega konja Marka, ki so ga znotraj bolnišničnega kompleksa uporabljali za vleko hrane in perila. Ko je odslužil svoje in bil leta 1972 tako rekoč že na poti v klavnico, so ga bolniki rešili in štirinožnega upokojenca dobili v oskrbo.

S tem, ko so dobili konja v oskrbo, je bilo pacientom, ki so takrat v bolnišnici živeli kot v zaporu, prvič priznano človeško dostojanstvo.

Maskota podiranja zidov

Zatiranju ljudi v italijanskih psihiatričnih bolnišnicah se je odločno upiral psihiater Franco Basaglia, ki je prispeval k preobrazbi sistema oskrbe in podpore ljudi s težavami v duševnem zdravju. V gibanju za uničenje institucije v Trstu, ki ga je vodil, so konja Marka izbrali za maskoto izhoda, podiranja zidov in uresničitve želje po svobodi in samostojnosti. Kot rečeno, so izdelali njegovo skulpturo, v njegov trebuh zatlačili svoje želje in sanje, ter ga 25. februarja 1973, ko je ustanova prenehala delovati, s seboj odpeljali v svet.

Stanovalci zavoda so konju Marku povedali svoje želje, med katerimi je bila glavna tista o svobodi. Foto: Senka Dreu

Na svoje prvo popotovanje po Sloveniji se je Marco Cavallo odpravil pol stoletja kasneje, natančneje v nedeljo, 8. junija. Poleg Zavoda Hrastovec je obiskal tudi Dom na Krasu, se sprehodil po središču prestolnice in Maribora, se ustavil v Muzeju norosti na Tratah, v petek, 13. junija, pa bo atrakcija na prizorišču letošnje Evropske prestolnice kulture, ki poteka v obeh Goricah. Na poti ga ves čas spremlja karavana podpornikov deinstitucionalizacije s programom, ki opozarja na nujnost sodobne ureditve skrbi za ljudi z dolgotrajnimi oviranostmi.

  Po Sloveniji s karavano podpornikov

Včeraj so se zbrali v Zamarkovi, konja spravili s prikolice, mu na vrat nataknili še glavo, nato pa ga v spremstvu policistov potiskali vse do grajskega parka gradu Hrastovec. Tam so jih pričakali stanovalci zavoda, eni navdušeni nad bleščeče modrim konjem, drugi začudeni, kako je suh, tretji celo razočarani, ker ni živ. Najpogumnejši med njimi pa so na glas povedali svoje želje, ki so nato romale v kovček, ki »jih uresničuje«.

In kakšne so bile te želje? Pretresljivo skromne, takšne, ki se običajnemu smrtniku zdijo samoumevne. »Rad bi bil svoboden,« je dejal Zdravko, Suzana pa bi končno rada videla svojo hišo, ki je že dve leti ni.

»Ven bi rad šel, imel svoje stanovanje, službo, denar,« je tiho povedal Željko, nato pa ozračje s prenekaterim cmokom v grlu sprostil s hudomušnim zaključkom: »Pa tudi v politiko bi šel, da veste.«

Za konec pa še gledališka predstava

Sledila je predstava gledališča Accademia della Follia, ki jo je režirala Erika Rossi. Gledališče so ustanovili v že omenjeni nekdanji bolnišnici v Trstu, kljub temu, da je že dolgo zaprta, pa v njej gledališka dejavnost v obliki delavnic neprekinjeno poteka še danes.

Na grajskem dvorišču so si stanovalci zavoda ogledali predstavo gledališča Accademia della Follia. Foto: Senka Dreu

»Predstava je nastala ob lanski stoletnici rojstva Franca Basaglie in pripoveduje njegovo življenjsko pot: od dne, ko je začel delati kot psihiater, pa vse do priznanja zakona, ki je omogočil, da se v Italiji zaprejo vsi psihiatrični zavodi. Ta njegova dejanja so postala zgled tudi za ves svet. S predstavo želimo poleg tega doseči, da bo

gledalec začutil, da je norost vrednota, ki pripada vsem ljudem. Nihče se ne sme čutiti oddaljenega od norosti, saj je – kot je dejal Franco Basaglia – norost del človeškega bitja, tako kot je del človeka tudi razum.«