Septembra bo Lenart obiskala delegacija iz francoskega romarskega mesteca Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški. Tamkajšnja bratovščina je povezala mesta, ki se imenujejo po svetem Lenartu oziroma njegovih različicah ali pa je ta svetnik zavetnik njihovih cerkva. Vsakih sedem let organizirajo srečanje, ki so se ga pred dvema letoma kot prvi iz Slovenije udeležili tudi predstavniki Lenarta. Na prireditvi Ostension 2023 so gostili več kot tisoč predstavnikov iz 14 evropskih držav oziroma 26 »Lenartovih« mest.

Delegacija iz slovenskogoriškega Lenarta na Ostension 2023. Foto: arhiv občine 

Čeprav je srečanje tesno povezano z romanjem, francoski Saint-Léonard de Noblat je namreč pomembna postojanka romarjev na poti v Santiago de Compostela, pa mednarodno združenje svetega Lenarta povezuje tako civilne kot cerkvene predstavnike, zato se je v Francijo poleg lenarškega župnika Marjana Pučka in romarjev odpravil tudi župan mag. Janez Kramberger. Poleg maše ob svetnikovem grobu, njegovi posmrtni ostanki ležijo v dveh pozlačenih sarkofagih nad osrednjim cerkvenim oltarjem, in slovesne izpostavitve njegovih relikvij se je slovenska delegacija udeležila še tradicionalne procesije po mestnih ulicah, ki so jo sestavljali predstavniki bratovščine iz različnih držav in romarji.

Mreženje, koristno za širšo skupnost

»Združenje si prizadeva tesno povezati mesta in cerkve, ki se imenujejo po svetem Lenartu, zato njegovi člani potujejo v te kraje in spodbujajo svetnikovo čaščenje. Lani je podžupan Saint-Léonard de Noblata, eden najbolj zaslužnih za to sodelovanje, obiskal tudi nas. Takrat so nam povedali, da dobimo v dar relikvijo, in sicer škofovsko čepico ali solideo, ki bo do takrat leto dni počivala na svetnikovi lobanji,« pripoveduje Marjan Pučko. »Idej, kam bomo postavili relikvijo, je več, vsekakor bomo zanjo poiskali najprimernejše mesto, da bo na ogled vernikom in tudi vsem ostalim.«

Francosko romarsko mestece Saint-Léonard de Noblat na zahodu osrednje Francije, v katerem je živel in je pokopan sveti Leonard Noblaški, diha s srečanjem »Lenartovih« mest. Foto: arhiv Ostension

V Sloveniji je, kot rečeno, več kot 60 cerkva, ki se imenujejo po svetem Lenartu, nekaj je župnijskih, večinoma pa so podružnične. »Na slovesni prevzem relikvije smo jih vse povabili, upam, da se bodo prireditve udeležili v čim večjem številu. Francozi so nas prosili še za pomoč pri navezavi stiskov s hrvaškimi 'Lenarti'. V kratkem jih bomo nekaj obiskali in jim predlagali včlanitev v združenje ter seveda tudi njih jeseni povabili v Slovenske gorice. Takšno mreženje mest in župnij je namreč lahko odlična priložnost za najrazličnejša sodelovanja in lahko koristi širši skupnosti,« še pravi lenarški župnik.

Lenarški župnik Marjan Pučko s skulpturo svetega Lenarta, ki jo je dobil pred dvema letoma na srečanju evropskih mest s tem zavetnikom. Izdelana je iz tradicionalnega limoškega porcelana. Foto: Senka Dreu

Kdo je bil sveti Lenart?

Sveti Lenart velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah Srednje Evrope, kjer mu je posvečenih okoli 600 cerkva.

V čislih so ga od nekdaj imeli tudi Slovenci, saj so mu posvetili več kot 60 cerkva po vsej državi.

Rodil se je okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini. Odločil se je za puščavniško življenje v gozdu blizu francoskega Limogesa, čeprav naj bi postal škof v Reimsu. Izročilo pripoveduje, da je nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici, ki je v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža dobila popadke, da je srečno rodila sina. Kralj mu je v zahvalo podaril zemljišče, na katerem sta potem zrasla cerkev in samostan, okoli njiju pa mestece Saint-Léonard-de-Noblat.

Sveti Lenart je tam kot opat deloval vse do svoje smrti leta 559, zlasti pa se je posvečal nekdanjim zapornikom, ki jih je izučil rokodelskih del, da so si lahko pošteno služili svoj vsakdanji kruh. Zato je še danes znan kot zavetnik zapornikov in žena, ki si želijo zanositi ali so noseče in ga prosijo za donositev zdravega otroka, poleg tega pa je tudi zavetnik kmetov in živine.