V sodobnem svetu, v katerem smo obkroženi s številnimi dražljaji in kjer smernice narekujejo, da se učimo poznavanja uporabe elektronskih naprav, se obenem veča število posameznikov, ki se počutijo osamljene. Sodobna družba se sooča z epidemijo osamljenosti.

Osamljeni niso le starejši ljudje, ki so sami v gospodinjstvu. Zaskrbljujoč je podatek raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje (2022), da je občutke osamljenosti izkusil že vsak šesti mladostnik, star 11, 13, 15 in 17 let, medtem ko se je delež slovenskih mladih, ki osamljenost čutijo kot problem, med letoma 2010 in 2020 povečal za 76 %. Strokovnjaki pri posameznikih, ki so rojeni po letu 1995 (generacija Z), osamljenost povezujejo z načinom njihovega življenja. Slednji preživijo več časa pred zasloni, manj se vključujejo v skupinske aktivnosti in podpirajo samski način življenja.

Družbena izolacija in izguba bližnjih

Pri starejših posameznikih pa je občutek osamljenosti pogosto povezan z družbeno izolacijo in izgubo bližnjih. Ljudje, ki postajajo bolj osamljeni s staranjem, običajno kažejo deset subtilnih vedenj: povečana odvisnost od tehnologije, pretirano gledanje televizije, pretirana nostalgija, pogosto pritoževanje nad manjšimi zdravstvenimi težavami, nenadno zanimanje za pogovor s tujci in spremembe v prehranjevalnih navadah.

Foto: Freepik

Obstajajo številni vzroki, ki lahko vzbudijo občutek osamljenosti, kot so žalovanje za pokojnim, ločitev, prekinitev razmerja, zamenjava službe, selitev itd. Pogosto pa se zgodi, da glavnega vzroka ne prepoznamo. Številne klinične raziskave so pokazale, da lahko osamljenost poveča smrtnost za najmanj 50 odstotkov, kar pomeni, da bolj škoduje zdravju kot debelost, kajenje in telesna nedejavnost.

Povečano tveganje za različne bolezni 

Pri osamljenih odraslih strokovnjaki poročajo o povečanem tveganju za bolezni srca in ožilja, zlasti za srčni napad, aterosklerozo, visok krvni tlak in rakava obolenja. Prav tako poročajo o podaljšanem času okrevanja, celjenja ran. Pri osamljenih beležijo tudi večje tveganje za težave v duševnem zdravju, zlasti so pogoste motnje spanja, upad spoznavnih (kognitivnih) sposobnosti in depresija.

Pomembno je, da se zavedamo pomena osamljenosti in njenih negativnih vplivov na zdravje, da skušamo preprečiti nastanek omenjenih občutkov oziroma da smo nanje pozorni, če so se že pojavili. Takrat skušamo čim hitreje ustrezno ukrepati. Pridružimo se lahko raznim klubom, društvom, skupinski vadbi, dogodkom na lokalni ravni. Skušamo oživeti stare vezi in graditi na novih poznanstvih. Ena izmed možnosti je tudi udeležba na delavnicah, ki jih izvajamo strokovnjaki v Centru za krepitev zdravja Lenart.

Pomaga tudi telesna aktivnost

Udeleženci na brezplačnih delavnicah pridobijo koristne informacije, vezane na preventivo zdravja, prav tako pa se med njimi pogosto stkejo nove vezi. Skupinske dejavnosti omogočajo naravno povezovanje, zadovoljitev sekundarnih potreb, krepitev občutij pripadnosti in samopotrditve. Našteto se povezuje z našim razpoloženjem, obenem pa vpliva na zaznano raven kakovosti življenja. Ob tem ne smemo pozabiti na telesno aktivnost, ki predstavlja pomemben del formule za zdrav način življenja. Telesno in duševno zdravje pa je tisto, kar si vsak posameznik želi in je naravno zdravilo za boj proti osamljenosti.