V Jurovski Dol sta letos znova prileteli štorklji, kar je domačina Sandija Purgaja spodbudilo k posebni ideji – pticama nameniti večjo pozornost in jima nadeti imeni. Njegov predlog je z veseljem podprla ravnateljica Osnovne šole Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, ki je k sodelovanju povabila najmlajše – otroke iz skupin Zvezdice in Sončki.

Ob starem pokopališču v centru Jurovskega Dola, kjer štorklji gnezdita, so otroci pripravili prav posebno slovesnost. Skupaj so za štorklji izbrali imeni Jana in Dane, ki simbolično izhajata iz kraja: Jana za Jurovski, Dane za Dol. Nad izborom imena sta, sodeč po glasnemu klopotanju s kljunom, zadovoljni tudi štorklji. V znak dobrodošlice so ustvarili leseni podobi štorkelj, pobarvani v oranžno in modro barvo, ki krasita tudi šolski logotip. Obe podobi zdaj krasita drog tik pod gnezdom in tako mimoidoče opominjata na skrb za ti mogočni ptici.

Ob tem posebnem dogodku je otroke nagovoril Robert Šiško, član skupine LiVe reke Pesnice in poznavalec ptic. Poudaril je pomen bele štorklje kot simbola povezovanja človeka in narave ter predstavil nekaj zanimivih dejstev o teh pticah.

"Trend na našem območju je negativen, saj štorklje izginjajo – predvsem zaradi osiromašenega habitata in pomanjkanja hrane, kot so kobilice, kuščarji in druge manjše živali," je dejal Šiško.

V Slovenskih goricah gnezdi približno 30 parov štorkelj – od Svečine do Trnovske vasi. To predstavlja okoli 10 % vseh gnezd v Sloveniji, kjer jih je trenutno okoli 310, je otrokom pojasnil Šiško.

Povedal je še, da na našem območju trenutno spremljajo pet gnezd s pomočjo obročkanja (torej, da štorklje nosijo na nogi svojo številko), kar omogoča sledenje njihovim selitvenim. Povprečna življenjska doba štorkelj je približno 15 let.

Otroci so ob dogodku pripravili tudi kulturni program: Sončki so zapeli Kekčevo pesem, Zvezdice pesmico o petelinčku, ob koncu pa so vsi skupaj zapeli predrugačeno različico pesmi Mi se imamo radi, tokrat z besedilom Štorklje imamo radi.

Dane in Jana sta prisostvovala slavnostni podelitvi njunih imen.

Kaj storiti, če najdemo poškodovano ptico?

Robert Šiško je otrokom tudi zaupal pomembne napotke za ravnanje, če najdejo poškodovano štorkljo ali drugo ptico: "Brez strahu pokličite 112 – operater vas bo usmeril." Dodal je še, da v Muti na Koroškem deluje tudi azil za ptice.

Trenutno imamo v Lenartu, kot tudi v Jurovskem Dolu, v naseljih mlade sove uharice, zato Robert Šiško svari, da v kolikor ptica ni poškodovana, se je ne dotikamo. V ta namen so pri DOPPS-u izdali informativni letak.

Fotografija sove uharice: Robert Šiško