Pred 155 leti so v kraju odprli novo šolsko zgradbo

V skrbi za slovenstvo na slovenskogoriškem podeželju v 19. in v začetku 20. stoletja so odigrale pomembno vlogo šole in učitelji, ki so bili v dobršnem delu nosilci narodnostnega in kulturnega življenja na podeželju. Prve oblike pouka se v Sveti Trojici omenjajo leta 1780. Doslej so kronisti in zgodovinarji ocenili, da glede na različne vire ni mogoče datumsko natančno definirati začetka organiziranega šolstva v tem kraju. Je pa zanesljiva letnica 1780 (pogosto omenjajo tudi letnico 1786). Šolsko stavbo so 1867 zgradili na mestu nekdanjega avguštinskega dvorca. Pot do nove šole je bila pri Sv. Trojici relativno zahtevna. Začetek je bil nagel, saj je leta 1867 frančiškanski samostan pri Sv. Trojici (bratje frančiškani so prišli v Trojico leta 1854) odstopil kraju nekdanji avguštinski dvorec. Modri možje v šolskem svetu so ocenili, da je treba stavbo podreti in na njenem kraju sezidati novo šolo. Poslopje dvorca so brez večjih težav porušili in začeli priprave na novogradnjo šole.

Starejši del zdajšnje šolske zgradbe nosi v sebi veliko primesi iz leta 1870. Foto: Marjan Toš

V fondih Nadškofijskega arhiva v Mariboru je ohranjeno dekanijsko nadzorovalno šolsko poročilo (šk. 44), v katerem se med drugim omenja, da mora biti novo šolsko poslopje pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah končano leta 1870. Iz ohranjeni šolskih matric za Dekanijo sv. Lenart lahko razberemo dinamiko dopisovanja in izmenjave dokumentacije med krajevnim šolskim svetom pri Sv. Trojici in oblastmi v Mariboru s pristojnimi deželnimi organi in ustanovami v Gradcu. Preden je bila gradnja odobrena, je bilo potrebnih veliko poročil, mnenj in podatkov. Žal nam ni uspelo razvozlati uganke, katerega dne in meseca se je nova šola začela graditi. To se zagotovo ni zgodilo leta 1867, kot so nekateri menili vse do danes (in ta letnica je v mnogih gradivih tudi zapisana), pač pa je gradnja intenzivno potekala v letih 1869 in 1870. Tega leta so jo tudi slovesno odprli. Od tega pomembnega zgodovinskega dogodka letos mineva polnih 155 let. Raziskovanje gradiva o gradnji nadaljujemo, saj bi radi razvozlali še nekaj datumskih neznank in poiskali imena zaslužnih graditeljev. Nova šolska zgradba pri Sv. Trojici je imela 3 učilnice in stanovanje za učitelja. Za tisti čas je bila dokaj moderna in je omogočala kvalitetno izvedbo pouka. Zgradba, ki je poleg samostana in cerkve stala na vzpetini nad trškim središčem, je skozi desetletja doživela več prezidav in dozidav.

Bolj kot se je tudi v Slovenskih goricah krepila slovenska narodna zavest in dobivala po prelomu 19. in 20. stoletja novi zalet, pomembnejša je postajala vloga šole. Sploh, ker so bile narodnostne razmere v desetletju pred prvo svetovno vojno v Sveti Trojici, ki je nosila nemško ime Heilige Dreifaltigkeit in Windisch Büheln, nekoliko drugačne kot v bližnjem Lenartu. V primerjavi z bližnjim Lenartom Sveta Trojica namreč ni veljala ravno za trdno slovensko postojanko. V trgu so imeli prevladujoči gospodarski in družbeno – politični vpliv tržani nemškega rodu. Ti so močno vplivali tudi na javno življenje in zunanjo podobo trga, ki je bil po sestavi prebivalstva večinsko slovenski. Njegova okolica pa je bila povsem slovenska.