V Slovenskih goricah so se po tamkajšnjih bregovih nekoč povsod pasle krave. Pri velikih kmetijah tudi po deset živali, pri revnih kočarjih, viničarjih in želarjih pa po ena ali dve kravici. Krave so ljudem dajale mleko in gnoj, marsikje pa so jih uporabili tudi kot vprežne živali in so z njimi vozili gnoj, orali in branali njive; delo, ki je bilo sicer namenjeno konjem in pri redkih domačijah tudi volom. Pri revežih pa so pač vpregli krave in z njihovo pomočjo rešili marsikatero zagato. Vsega tega danes ni več, tudi krave so na slovenskogoriških »bregačah« vse redkejše.

Redki prizori iz slovenskogoriških bregov

Na živinorejskih kmetijah za intenzivno mlečno pridelavo pa jih je veliko in ostajajo bolj ali manj v sodobnih velikih hlevih. Nekateri kmetje jih spustijo tudi na pašo, kot je to pri kmetiji Kovačec v Čagoni. Kmetiji so po domače vedno rekli »pri Rojkovih«, in to ime se je ohranilo vse do danes, ko se pod domačijo na velikih pašnikih pase velika čreda krav s telički in jih je res lepo opazovati. Prizori z nostalgijo, pravijo domačini iz te vasi v občini Cerkvenjak.