Začetki organiziranega kulturnega delovanja v Benediktu segajo v daljna 70. leta 19. stoletja. Dominik Čolnik je leta 1869 ustanovil Kmetijsko čitalnico, tik pred iztekom stoletja, leta 1899, pa tedanji kaplan Frančišek Muršič Katoliško bralno in gospodarsko društvo. Kulturno društvo (KD) Benedikt je precej mlajše, saj je bilo ustanovljeno marca 1976, kar pomeni, da bo prihodnje leto praznovalo abrahama.

Obletnico so nameravali člani KD Benedikt dostojno proslaviti, a so naleteli na nekoliko nenavadno težavo, saj so morali najprej poiskati odgovor na vprašanje, koliko je društvo pravzaprav v resnici staro: 50 ali 70 let.

Kot je povedala predsednica Simona Zorko Repič, ki društvo s 36 člani vodi zadnja tri leta, namreč ni bilo jasno, ali je KD Benedikt povsem novo društvo ali naslednik KD Zora Rupena - Katja Benedikt, uradno ustanovljenega februarja 1955.

Dokumenti dokazali pravno nasledstvo

»Zagrebli smo se v dokumente, se posvetovali z dolgoletnim predsednikom KD Benedikt Janezom Šijancem in slednjič ugotovili, da gre za pravno nasledstvo, torej letos beležimo že sedem desetletij delovanja. Ker pa je iskanje podatkov trajalo kar nekaj časa, je bilo prepozno, da bi lahko še letos pripravili posebno praznovanje, saj smo, kot že rečeno, prvotno računali na proslavo ob 50-letnici prihodnje leto. Zato pa bo bolj slovesno in pestro ob 75-letnici,« obljublja predsednica KD.

Kulturno društvo Benedikt je konec novembra v kulturnem domu organiziralo nostalgični večer z Marijanom Smodetom. Foto: arhiv društva

V društvu sta danes najbolj aktivna ročnodelski krožek in vokalna skupina Žitni klas. Ročnodelski krožek bo prihodnje leto praznoval 20 let delovanja, ko bodo članice pripravile še večjo razstavo, kot so vsakoletne. Vokalna skupina Žitni klas, ki šteje šest pevk, deluje že 14 let in vsako leto v benediškem kulturnem domu pripravi koncert ljudskih pesmi z naslovom Veselje na vasi.

»Veliko razmišljamo tudi o tem, da bi obudili nekdaj uspešno gledališko skupino. Želeli bi si jo že, zelo realno pa ni, saj bi to bil za društvo verjetno prevelik finančni zalogaj.«

»Dejstvo je, da si majhne občine težko privoščijo velike samostojne kulturne sekcije, zato smo se prilagodili tej situaciji ter se preusmerili v povezovanje in organizacijo proslav.«

»V mislih imam proslave ob kulturnem prazniku, materinskem dnevu in osrednja občinske proslave. Poleg tega v sodelovanju s Knjižnico Lenart šestkrat v letu izpeljemo pravljično ustvarjalno delavnico in v Benedikt pripeljemo kakšne zanimive glasbenike. Konec lanskega novembra smo tako denimo v cerkvi Svetih Treh Kraljev gostili skupino Il Divji, konec letošnjega novembra pa smo na nostalgični večer v kulturni dom povabili Marijana Smodeta. Obe prireditvi sta bili brezplačni in sta bili dobro obiskani,« je sklenila Simona Zorko Repič.