Na Dražen Vrhu stoji Izletniška kmetija Gundel - Šenveter, ki je tako domačinom kot mnogim oddaljenim gostom že zelo dobro poznana. Pred dvajsetimi leti sta zgodbo kmetije nadgradila Cvetka in Mirko Šenveter, ki sta začela s turistično dejavnostjo. Danes na kmetiji živijo in složno delajo štiri generacije – Cvetkina mama Marija, Cvetka in Mirko ter njun sin Matija z ženo Sašo in s tremi otroki. Ob dvajseti obletnici delovanja njihove izletniške kmetije smo se pogovarjali o njihovi dejavnosti.

Pa začnimo na začetku – kdo je pred dvajsetimi leti podal pobudo za izletniško kmetijo in kako ste pravzaprav začeli sprejemati prve goste?
Cvetka: »Pobudo za odprtje izletniške kmetije sva podala z možem. Želela sva dodati neko dodano vrednost naši razmeroma majhni kmetiji. Zmeraj sem iskala možnosti za dodatno ponudbo, to sem najverjetneje podedovala po svojem pokojnem očetu, ki je najino idejo z velikim veseljem podprl. Tako smo začeli graditi in prihajati so začeli prvi gostje. Sprva so to bili sorodniki in prijatelji, ki so pri nas praznovali različne obletnice, kasneje pa se je vest o naši izletniški kmetiji razlegla tudi v okoliške kraje.«

Danes skupaj ustvarjate štiri generacije – kako si razdelite delo, da sta sodelovanje in ustvarjanje na kmetiji uspešna?
Matija: »Mislim, da brez sodelovanja noben posel ne more biti uspešen, zato si delo poskušamo razdeliti čim bolj pošteno.«
Cvetka: »Jaz in snaha Saša sva na kmetiji zaposleni. Najin dan se začne s skupno kavo, kjer se naredi načrt dela za tekoči dan. Tako si porazdelimo delo že zjutraj in vsak ve, kaj ga v tem dnevu čaka. Moški poskrbijo za težja fizična dela in pa delo s traktorjem. Midve skrbiva za živali, urejenost okolice in vsa ročna dela v vinogradu. Pri tem nam veliko pomaga tudi moja mama, ki pri svojih štiriinosemdesetih letih skuha kosilo in popazi na otroke, da lahko mi opravimo vsa dela, ki smo si jih zadali.«

Kaj vse pa pravzaprav pridelujete?
Cvetka: »Trenutno obdelujemo nekje 20 ha zemlje, od tega sta slaba dva hektarja vinogradov, ostalo pa so njive in travniki. Nekaj zemlje je naše, nekaj je imamo v najemu. Tako si lahko priskrbimo dovolj krme za živali, ki jih potem na kmetiji tudi predelamo. V naši ponudbi se tako najdejo različne vrste vin in pestra ponudba suhomesnatih izdelkov. Tako na primer svojim gostom ponudimo meso iz tünke, salame in različne tipe sušene slanine ter domače klobase. Prav tako so kosila, ki jih pripravljamo, iz domačih izdelkov, saj gojimo govedino, prašiče in piščance. Obdelujemo tudi velik vrt, tako da je zelenjava, ki jo postrežemo, domača. Seveda pa na koncu kosila ne sme manjkati sladkega – z veseljem v krušni peči spečemo gibanico.«

Redno se udeležujete tudi tekmovanj vin, kjer dosegate visoke rezultate. Ali ste na kateri rezultat še posebej ponosni?
Matija: »Vinskih tekmovanj in ocenjevanj se redno udeležujemo, saj je to neka potrditev, da delaš dobro, ali pa morda usmeritev, v katero smer bi moral vino peljati. Udeležujemo se ocenjevanj v našem domačem Društvu vinogradnikov Sveta Ana, smo pa večkrat prejeli tudi naziv šampiona na regijskem ocenjevanju vin v Lenartu in tudi v tujini. Pri nas so v ponudbi različne vrste vin (rumeni muškat, sovinjon, šardone, traminec itd.), penina Katika in pa vino posebne kakovosti – pozna trgatev šardoneja, letnik 2020, na katerega smo še posebej ponosni, saj nam je na mednarodnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni prineslo veliko zlato medaljo. Po želji gostov za manjše skupine pripravimo tudi degustacije vina v naši vinski kleti.«

Kakšno pa je vaše mnenje o potrošnikih – raje posežejo po domačih dobrotah ali se odpravijo v trgovine?
Matija: »Povpraševanje potrošnikov se precej spreminja. Ljudje začenjamo vedno bolj ceniti doma pridelano hrano, če ne zaradi okoljskega vidika, pa zaradi same kakovosti izdelka.«

Kdo pa so vaše najpogostejše stranke? Domačini ali ljudje, ki se pripeljejo od drugod?
Matija: »Z leti smo si pridobili zaupanje domačinov, ki se vedno znova radi vračajo. Prav tako pa so ljudje, ki se pripeljejo od drugod in odhajajo vedno zadovoljni, se vračajo in nas priporočajo naprej.«

V zadnjih letih smo vas po Sveti Ani velikokrat srečali s skupinami ljudi, ki ste jih vodili na razne izlete. Od kot prihaja največ gostov, na katere točke jih popeljete in kaj jih v naši okolici najbolj navdihne?
Cvetka: »Ker vedno iščemo dodano vrednost, ki jo lahko ponudimo našim gostom, smo se odločili, da jim bomo ponudili tudi predloge za obisk turističnih točk v naši okolici. Odziv je bil odličen, zato smo sprejeli že veliko avtobusov iz cele Slovenije. Največ se jih je pripeljalo s celjskega in ljubljanskega območja. Lokalni turistični vodniki jih z veseljem popeljejo po Sveti Ani, kjer so navdušeni nad urejenostjo samega kraja. Prav tako pa veliko sodelujemo z drugimi ponudniki iz naše in iz sosednjih občin. Vsi gostje odidejo iz naših krajev zelo zadovoljni, saj jih najbolj presenetijo dobrodušnost, duhovitost in prijaznost ljudi, ki jih pri nas spoznajo.«

V letošnjem letu obeležujete dvajset let delovanja vaše izletniške kmetije. Ste si pred dvajsetimi leti predstavljali kmetijo, kot je danes, ali precej drugače? Ali boste jubilejno leto morda posebej obeležili?
Cvetka: »Od nekdaj je bila prisotna želja po izletniškem turizmu, kot ga imamo danes, vendar si v samih začetkih našega delovanja tega nismo znali predstavljati. Želje in potrebe naših gostov so bile precej drugačne, veliko več je bilo dela ponoči, kar nam je ob službah predstavljalo velik izziv. Zelo nas veseli, da smo prispeli do te točke, in vsi uspehi nas ženejo še naprej. Tudi sin in njegova žena imata zagon za delo na naši kmetiji, zato naju z možem Mirkom veseli, da se bo zgodba naše kmetije nadaljevala.«
Matija: »Tudi nas, ki nam pravijo »tamladi,« veseli, da se dobra beseda o naši kmetiji širi in tako pridobiva na prepoznavnosti. Še naprej se bomo trudili, da bomo delali kakovostno, in bomo z veseljem iskali nove možnosti širitve naše ponudbe.
Jubilejno leto pa bomo seveda tudi obeležili. 15. junija pripravljamo praznovanje z ansamblom Sladki greh, na katero vas že zdaj vljudno vabimo!«