Gasilci: "Bratje v ognju, dimu in pepelu"

Do leta 1869 na Slovenskem ne poznamo prostovoljnih požarnih bramb. Zamisel o njih je k nam prišla s Hrvaške in to iz Varaždina, kjer so imeli svojo požarno brambo že od leta 1864. Leta 1869 je bila v Metliki na Slovenskem ustanovljena prva požarna bramba. Njen ustanovitelj je bil metliški graščak dr. Josip Savinšek, ki je maja leta 1869 zbral prvih 16 fantov in mož ter jim iz svojega denarja na Dunaju kupil prve gasilske čepice. Graščakova zamisel je navdušila še ostale Metličane in tako se je 18. septembra 1869 dokončno izoblikovala požarna bramba v Metliki, ki jo je sestavljalo 27 mož in fantov.

Komaj pet let po nastanku prve Požarne brambe, torej leta 1874, so takšno društvo ustanovili tudi v takratnem trgu Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Pobudniki za ustanovitev lenarške Požarne brambe (današnjega PGD) so bili trgovec Nikola Spitzy, posestnik Vincenc Zarnec, posestnik Kajetan Senekovič in Ivan Dimnik. Takoj jih je podprlo še več tržanov. Začeli so z nabavo gasilske opreme in si prve prostore za hrambo uredili na zemljišču znanega lenarškega lončarja Ernesta Polanca. Družina Polanec je bila gasilstvu vseskozi zvesta. Prvi pravi gasilski dom so zgradili leta 1902 na lokaciji, kjer je danes trgovina s čevlji Nada. Ta dom jim je služil polnih devetdeset let, saj so šele leta 1992 dobili zdajšnji sodobni gasilski dom ob mestnem parku. Med prvimi voditelji društva naj omenimo usnjarja Antona Mravljaka, gostilničarja Filipa Živka in posestnika Kajetana Senekoviča.

Lenarško društvo praznuje letos 150-letnico ustanovitve in delovanja. Lenarški gasilci so v dolgih desetletjih opravili plemenito in humano poslanstvo in vedno pomagali ljudem. Doživljali so društvene vzpone in padce, bili najprej v nemških rokah in po letu 1918 počasi postali povsem slovensko društvo. Pri slovenizaciji društva je bila pomembna vloga odvetnika in kasnejšega lenarškega župana dr. Milana Goriška. Društveno vodstvo je v vseh obdobjih sledilo toku časa. V spomin na začetke so ohranili staro ročno brizgalno in nekaj prve opreme, ki je razstavljena v priročnem majhnem muzeju v steklenem ohišju pred gasilskim domom.

Lenarški gasilci so od začetka skrbeli tudi za živahno društveno življenje. Med najstarejšimi Lenartčani še živi spomin na nekdanje gasilske veselice, ki so jih prirejali pod kostanji v parku. Bogata zgodovina gasilstva v središču Slovenskih goric je popisana v zajetni kronologiji, katero so izdali leta 2004 ob 130-letnici ustanovitve. Svoje vrste nenehno pomlajujejo. Tradicija gasilstva bo v središču Slovenskih goric ostala in z njo tudi geslo »V službi ljudstva na pomoč«. Manj znano pa je, da so se gasilci včasih radi poimenovali tudi kot »bratje v ognju, dimu in pepelu«. Ob visokem jubileju lenarških gasilcev je Občina Lenart v letošnjem proračunu namenila okoli 400-tisoč EUR za obnovo gasilskega doma in nakup novega vozila.