SPOMINSKA PLOŠČA VOGLARJU V NADBIŠCU IN POKLON GENERALU NA ZAVRHU 
V okviru 37. Maistrovih spominskih prireditev na Zavrhu v Slovenskih goricah so v bližnjem Nadbišcu odkrili spominsko ploščo na kraju, kjer je stala rojstna hiša šolnika in politika ter tajnika Narodnega sveta za Štajersko Frana/Franja/ Voglarja. Slovesnost so pripravili Občina Lenart, Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor in Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov iz Zavrha. Pri spominski plošči sta spregovorila lenarški župan mag. Janez Kramberger, ki se je zahvalil pobudnikom za postavitev plošče in družini Matjašič za dovoljenje za njeno namestitev na pročelju njihove hiše. Ob tej priložnosti je spomnil, da je bil majhen Zavrh v Slovenskih goricah prvi v Slovenji, ki je že leta 1961 začel organizirano obujati in negovati spomin na Maistra in njegove borce za severno mejo, na kar so v občini še posebej ponosni. Prof. Aleš Arih pa je izpostavil vlogo in pomen spominjanja na Maistrove tesne sodelavce, med katerimi je bil tudi izredno spoštovan prof. Fran/Franjo/ Voglar. Pred odkritjem plošče so ubrano zapeli Slovenskogoriški glasovi.

Drugi del 37. Maistrovih prereditev je potekal na Zavrhu. Tam so brigadir Peter Zakrajšek, Maistrov vnuk Borut Maister, lenarški župan mag. Janez Kramberger in predsednik Domovinskega društva generala Rudolfa Maistra Maribor Aleš Arih položili venec h kipu generala Maistra pred Štupičevo vilo. V domu kulture so po mogočnem nastopu kvinteta trobil orkestra Slovenske vojske (SV), ki je bil med obiskovalci izjemno lepo sprejet in nagrajen z dolgim aplavzom, prijaznim nagovorom mag. Janeza Krambergerja in Aleša Ariha, na kratko predstavili zgodovinsko vlogo prof. Franja Voglarja. Zanj je slavnostni govornik, brigadir SV in poveljnik Centra vojaških šol Peter Zakrajšek dejal, da je bil ne samo tajnik Narodnega sveta, pač pa tudi osebni Maistrov zaupnik. V slavnostnem govoru je izpostavil nekaj še ne dolgo tega nazaj nepriznano zgodovinsko vlogo Rudolfa Maistra, ki je komaj leta 1987 v svoje Mariboru dobil spomenik. Potem se je zgodovinsko vrednotenje njegovega dela postavilo na pravo mesto. Večji del zanimivega razmišljanja je namenil vprašanjem o aktualnem trenutku slovenskega in evropskega vsakdanjika. S slikovitimi primeri in izbranimi besedami je orisal vlogo in pomen slovenskega domoljubja, katerega je treba ne samo ohranjati in krepiti, pač pa predvsem z osebnimi zgledi starejših prenašati na mlade. Te misli je lepo vključil v razmislek o zavesti, da smo si po Maistru in slovenski partizanski vojski šele v tretjem poskusi leta 1991 v vojni za Slovenijo priborili svobodo in neodvisno lastno demokratično državo, v kateri lahko o naši usodi odločamo sami. Svoboda in neodvisnost pa po njegovih besedah nista nujno tudi večni. Vrednote tega čas je zato treba ne zgolj ohranjati in se nanje spominjati, pač pa jih odgovorno utrjevati in z različnimi načini, vključno z osebnim zgledom, prenašati na mlajše rodove. Domoljubje, kot posebno vrednoto morajo mladi sprejemati kot del ohranjanja narodne identitete in neodvisne slovenske države, ki ima veliko mednarodnih obveznosti. In ne pozabiti, da smo lahko le enotni in povezani uspešni tudi v obrambi vseh pridobitev in dosežkov državljank in državljanov Slovenije, je na Zavrhu poudaril brigadir Peter Zakrajšek.

V kulturnem programu, ki ga je izjemno doživeto in prežeto z izbranimi odlomki Maistrove poezije povezovala Darinka Čobec, so nastopili člani vokalne skupine Slovenskogoriški glasovi, glasbena skupina učencev OŠ Voličina in duet Eva in Matic Lorbek. Prihodnje leto bodo 38. Maistrove prireditve na Zavrhu v znamenju praznovanja 150-letnice generalovega rojstva.