Poleg živahnega sejmarjenja, strokovnih posvetovanj in okroglih miz težišče dogajanja na aktualnih vprašanjih o klimatskih spremembah in o odpravljanju posledic letošnje naravne katastrofe v Sloveniji

Mednarodni kmetijsko – živilski sejem Agra v Gornji Radgoni je po petih dnevih razgibanega dogajanja zaprla vrata. Po prvih ocenah je bila prireditev uspešna in je vnovič dokazala, da ima v slovenskem prostoru svoje mesto in veljavo, predvsem pa dragoceno poslanstvo za naše kmetijstvo. Ob zaključka sejma je direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec povedal, da je imela

»letošnja AGRA številna težišča, ki so se odražala tako na razstavnih prostorih kot tudi na strokovnih dogodkih in srečanjih. Z mednarodnim letom prosa smo se dotikali globalne problematike, saj je prav proso tista poljščina, ki lahko preživi tudi v ekstremnih razmerah in tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelave hrane«.

Indija se je dostojno predstavila in opozorila nase

Posebna gostja in država partner na letošnji Agri je bila Indija, velika in razprostrana država na indijski podcelini, ki ji kmetijstvo ni tuje in ki se je v mestu ob Muri dostojno predstavila. Da ne pozabimo – prav Indija je bila pobudnica razglasitve mednarodnega leta prosa. Sicer pa je na letošnji Agri sodelovalo 1500 razstavljalcev iz 35 držav.

Ob zaprtju sejma je njegov direktor Janez Erjavec posebej poudaril, da je bila rdeča nit, ki je letos zaposlovala in povezovala vse deležnike Agre problematika klimatskih sprememb in

»posledice v obliki naravnih nesreč, ki so prizadele na različne načine skoraj vso državo. Na sejmu smo iskali modele pomoči, razmišljali o vzrokih in predvsem o sanaciji poškodb ter dolgoročnih rešitvah. Klimatske spremembe, ki so sicer stalnica na tem planetu, so tokrat bolj kot kadar koli v zgodovini opazne kot posledica človeške dejavnosti. Kmetijstvo, ki je neposredno soočeno s posledicami klimatskih sprememb, bo iskalo do neke mere rešitve v prilagajanju z novimi kulturami in zaščitami, urbanizacija in gradnja infrastrukture pa bo morala biti bolj premišljena«, je menil direktor Erjavec.

Radgonski sejmarji so bili nadvse zadovoljni z obiskom, saj so zabeležili več kot 100.000 zadovoljnih obiskovalcev. Kozolec podnebnih ciljev, ki so ga ob letošnjem sejmu postavili v vzorčnih nasadih, pa naj bi po besedah Janeza Erjavca ostal kot svetilnik slovenske identitete na podeželju, ki prek različnih dejavnosti – od živinoreje, poljedelstva, vinogradništva, sadjarstva in gozdarstva do živilstva – ohranja neprecenljivo dediščino in z njo tudi optimizem za prihodnost. Prav optimizem in predvsem jasno vizijo bodočnosti pa bo slovensko kmetijstvo glede na negotovo dogajanje na stari celini in po svetu še kako potrebovalo.