Nataša Pirc Musar: »Spoštovane kmetice in kmetje, verjamem v vaše sposobnosti in inovativnost«

61.mednarodni kmetijsko živilski sejem v Gornji Radgoni – AGRA 2023 – je na stežaj odprl vrata in že na začetku predlaga vsem deležnikom v kmetijstvu, da se zazrejo vase in združijo moči in sile za kakovostno pridelavo domače hrane ter ohranjanje podeželja. Slavnostna govornica na odprtju je bila predsednica republike Nataša Pirc Musar. V nagovoru je poudarila, da kmetijstvo ni zaviralec sprememb, ampak je akter napredka, zato verjame v vodilno vlogo kmetov in kmetic pri iskanju trajnostnih rešitev in prilagoditev na posledice podnebnih sprememb. Odprava posledic poplav in obnova morata po njenem mnenju teči z roko v roki s trajnostnim razvojem in vključevati ukrepe za prilagoditev na podnebne spremembe ter temu slediti tudi država in pri tem pomagati ljudem in lokalnim skupnostim. Dodala je, da je za prihodnje desetletje ključno najti način, kako pridelati čim več kakovostne hrane, da ne bomo odvisni od uvoza in ekonomskih tveganj ter da bomo vse to dosegli tudi ob ekstremnih vremenskih razmerah. Po njenem mnenju imamo ljudje dovolj znanja, da se zaščitimo pred podnebnimi spremembami in jih upočasnimo, če je to v naši moči: "In te moči je veliko; vidim jo v vas, spoštovane kmetice in kmetje, verjamem v vaše sposobnosti in inovativnost."

Razstavljavce, goste in prve obiskovalce je nagovorila in pozdravila tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. V v svojem govoru je poudarila številne spremembe v izvajanju skupne kmetijske politike, ki je po njenem mnenju strateško najpomembnejša vsebina za slovensko kmetijstvo. Dodala je, da je bilo lani 10, letos pa sedem javnih razpisov, letos pa bodo objavili še razpis za naložbe v proti vetrne zaščite. Povedala je, da bo ministrstvo do 1. septembra imelo prve podatke o nastali škodi: "In naše prihajajoče dejavnosti bodo močno spremenjene zaradi odpravljanja posledic ujm. Ukrepi se oblikujejo usklajeno na ravni vlade, spremenjenih pa je že več predpisov za čim bolj učinkovito pomoč." Kot ključni izziv zdajšnjega časa je izpostavila soočanje s posledicami podnebnih sprememb, ki v Sloveniji terjajo vse večji davek. »Letošnje ujme o v primerjavi z lansko sušo povzročile še veliko večjo škodo, ki je ni vedno mogoče zapisati v denarju. Nepredstavljivo je, da so nekatere kmetije ostale brez hiš, kmetijskih objektov, živali in opreme. Ogledala sem si prizadeta območja in spoznala kmete, ki navkljub hudim izkušnjam ne razmišljajo, da bi zapustili svojo domačijo in nehali kmetovati. Ponosna sem na izjemno solidarnost in srčnost, ki ste jo pokazali sosedje v težavah ob neurju.«

Zbrane je nagovoril in pozdravil tudi predsednik uprave sejma Janez Erjavec. V nagovoru je izpostavil dolgo tradicijo kmetijskih sejmov v Gornji Radgoni, ki so odlična priložnost, da se iz preteklosti kaj naučimo in najdemo rešitve za prihodnost. Med letošnjimi novostmi je izpostavil kozolec podnebnih ciljev, kot simbol slovenskega kmetijstva, ki je znalo od nekdaj na sonaravni način poskrbeti za pridelke in negovati kulturno dediščino podeželja. Dejal je še, da je Agra vedno zrcalna slika slovenskega podeželja.