Slovenska planinska pot je najbolj priljubljena vezna pot v Sloveniji, je ena najstarejših poti v Evropi in na svetu. Začne se v Mariboru na obronkih Pohorja, konča pa na Debelem rtiču ob Jadranskem morju na Slovenski obali. Predlog za »Slovensko planinsko transverzalo št. 1« je podal profesor zemljepisa Ivan Šumljak, velik planinski zanesenjak in organizator slovenskega planinstva v 20. stoletju na zboru markacistov Planinske zveze Slovenije v Ljubljani, sredi leta 1950. Pot pa je uradno potrditev prejela 1. avgusta 1953 ob počastitvi 60-letnice organiziranega planinstva v Sloveniji in je označena s Knafelčevo planinsko markacijo, ki je leta 2022 praznovala 100-letnico uporabe.

V tem času je pri planinski založbi izšlo že 14. vodnikov Slovenske planinske poti, prodanih pa je tudi več kot 42.000 izvodov vodnikov in več kot 200 tisoč Dnevnikov te poti.

Ob tej obletnici poti je bila zasnovana posebna razstava, ki je v slabem letu obiskala večino večjih mest v Sloveniji. Potovanje je zaključila s še zadnjo postavitvijo v Lendavi, kjer jo lahko obiščete do konca maja v lendavskem kulturnem domu.

Razstavo so minuli ponedeljek slovesno odprli podpredsednik Planinske zveze Slovenije Jože Bobovnik, predsednik lendavskega planinskega društva Štefan Kozak in lendavski župan Janez Magyar ob prisotnosti predstavnikov planinskih društev, ki so vključena v MDO Pomurja ter številnih ljubiteljev gora. V nagovoru prvega lendavskega planinca Kozaka je ta izpostavil pomen in povezavo dotične razstave s Pomursko planinsko potjo katera dopolnjuje Slovensko planinsko pot na vzhodnem delu države - ki jo je ta zaobšla, saj se konča v Mariboru - v upanju, da bodo pomurski planinci le doživeli razširitev SPP na skrajni vzhod države.

Drago Lipič