TUDI LENARTČANI SO SE POKLONILI UBITEMU MONARHU
Pri Lenartu v Slovenskih goricah je skoraj povsem pozabljen dogodek iz leta 1935, ko so v takratnem trškem središču po zgledu drugih delov Dravske banovine (jugoslovanske Slovenije) posadili spominsko lipo v čast preminulega kralj Aleksandra. Tega so ubili v terorističnem napadu med obiskom Francije 9. oktobra 1934 v Marseillu. Dogodek je zabeležil lenarški kronist in sodni starešina Ožbolt Ilaunig in zapisal, da je bila lipa posajena »ravno pred sodnijo (današnja občinska zgradba) na cvetno nedeljo, v lepem, a nekoliko hladnejšem pomladnem vremenu«.

Pred posaditvijo je bila v župnijski cerkvi Sv. Lenarta slovesna maša, po njej pa so na trg prikorakali gasilci, ki jih je vodil načelnik in hkrati takratni lenarški župan dr. Milan Gorišek. Igrala je godba na pihala, nastopili sta sokolski četi iz Lenarta in Sv. Ruperta, šolska mladina in dijaki lenarške Meščanske šole. Prostor za posaditev je blagoslovil župnik Franc Sinko, spominsko pergamentno listino pa je prebral župan dr. Gorišek. Na listini je bilo zapisano, da se v »spomin našega blagopokojnega kralja 14. 4. 1935 zasadi lipa«. Pod besedilom so se podpisali zastopniki vseh lenarških uradov, na listino pa so pritisnili tudi pečat trške občine Sv. Lenart. Listino so položili v kovinsko škatlo in jo zalili s cinkom, nato pa položili na dno pripravljene jame za lipo. Drevo je položil v jamo posestnik in odvetniški uradnik Ivan Schonwetter, zakopali pa so jo šolarji Ivan Fras, Adolf Rop in Franc Cartl iz Lormanja, Rupert Malek iz Partinja, Jožef Jarc iz Zg. Žerjavcev in Mirko Volšek iz Sp. Žerjavcev. Kakšna je bila usoda škatle s pergamentno listino po mnogih prenovah lenarškega središča ni znano. Škoda, bila bi dragocen muzejski predmet.

Ko so lipo posadili, je imel pred tržani Lenarta svečani nagovor župan dr. Milan Gorišek. Kronist dr. Ilaunig je svoj zapis o posaditvi spominske lipe v čast kralju Aleksandru zaključil s stavkom: »Čuvajmo Jugoslavijo«.