Vprašanje prihodnosti Okrajnega sodišča v Lenartu znova odpira razpravo o tem, kako daleč od ljudi sme biti pravica. Župani občin Upravne enote Lenart so na pristojne naslovili dopis, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi reorganizacije prvostopenjskih sodišč po novem Zakonu o sodiščih (ZS-1). Odgovor je podala ministrica za pravosodje, Andreja Kokalj, ki poudarja, da lokacija sodišča v Lenartu ostaja, spreminja pa se organizacijska oblika. 

Župani pravijo, da mora pravica mora ostati blizu ljudi

Župani občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart, Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij v Slovenskih goricah so 17. februarja na Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj in Ministrstvo za pravosodje ter predsednici Okrožnega sodišča Mariboru naslovili dopis v katerem so opozorili na informacije, da naj bi se z letom 2027 na lenarškem sodišču ukinilo sojenje v pravdnih, zapuščinskih in drugih nepravdnih zadevah ter zadevah po Zakonu o duševnem zdravju. Takšna sprememba bi po njihovem mnenju pomenila dodatno centralizacijo in slabšanje dostopnosti sodnega varstva za prebivalce Slovenskih goric. 

Kot poudarjajo, sodišče v Lenartu ni zgolj upravna enota, temveč pomembna institucija pravne varnosti v regiji, kjer živi več kot 20.000 ljudi. Vsaka reorganizacija, ki bi pomenila prenos ključnih pristojnosti v Maribor, bi po njihovem mnenju prinesla dodatne stroške in časovne obremenitve za prebivalce, zlasti za starejše in socialno ranljive skupine.

Ministrstvo pravi, da ne ukinjajo ampak preoblikujejo 

Ministrstvo za pravosodje v odgovoru pojasnjuje, da z informacijo o konkretni organizaciji poslovanja po 1. januarju 2027 ne razpolaga, saj bo razporeditev zadev v pristojnosti predsednika okrožnega sodišča. Po novem Zakonu o sodiščih (ZS-1) se ukinja dvotirni sistem okrajnih in okrožnih sodišč na prvi stopnji. Okrožje postaja osnovna organizacijska raven, dosedanja okrajna sodišča pa se – z izjemo sedežnih – preimenujejo v zunanje oddelke okrožnih sodišč. To velja tudi za Okrajno sodišče v Lenartu, ki bo postalo zunanji oddelek Okrožnega sodišča v Mariboru.

Ministrstvo posebej poudarja, da se lokacije ne ukinjajo. Namen spremembe naj bi bil učinkovitejše upravljanje, enakomernejša obremenjenost sodnikov in večja specializacija. Analiza, ki jo je ministrstvo pripravilo ob oblikovanju zakona, kaže na zmanjševanje pripada kazenskih in pravdnih zadev na okrajnih sodiščih ter hkrati podaljševanje časa reševanja zadev in rast starejših nerešenih primerov.
Na Okrajnem sodišču v Lenartu trenutno sodniško službo opravljata dve sodnici in 13 zaposlenih v sodnem osebju, kar sodišče uvršča med manjša sodišča. Ministrstvo opozarja, da so takšna sodišča zaradi majhnosti bolj ranljiva ob odsotnosti sodnikov ali kadrovskih spremembah ter težje zagotavljajo specializacijo.

Ključno vprašanje ostaja kakšen bo obseg pristojnosti

Čeprav ministrstvo zagotavlja, da lokacija ostaja, ostaja odprto vprašanje, katere vrste in koliko zadev se bodo po 1. januarju 2027 dejansko reševale v Lenartu. Kot izhaja iz odgovora, bo o tem odločal predsednik okrožnega sodišča, informacije pa bodo objavljene na spletni strani sodišča. Prav tu se skriva bistvo pomislekov lokalne skupnosti. Sodišče, ki formalno ostane, a brez ključnih pristojnosti, je za prebivalce drugačna realnost kot sodišče, ki v celoti opravlja svojo funkcijo.

Med učinkovitostjo in dostopnostjo

Reorganizacija, ki jo zagovarja ministrstvo, temelji na argumentih učinkovitosti, enakomerne obremenitve in specializacije. Župani pa opozarjajo na načelo dostopnosti in bližine pravice državljanom. Slovenske gorice so že večkrat občutile posledice centralizacije državnih institucij. Zato ni presenetljivo, da vsaka napoved spremembe sproži odziv. Vprašanje ni zgolj organizacijsko, temveč razvojno. Ali bo regija ohranila institucije, ki ji zagotavljajo osnovno pravno varnost, ali pa bo morala po pravico vse pogosteje potovati drugam.

Odgovori bodo znani v prihodnjih mesecih, ko bo pripravljena implementacija nove zakonodaje. Do takrat pa ostaja odprta razprava, ki presega zgolj tehnično vprašanje reorganizacije. Dotika se temeljnega občutka, ali je država prisotna tudi tam, kjer ljudje živijo.