Naši možgani so najkompleksnejši organ v telesu. Ne samo, da nadzorujejo osnovne življenjske funkcije, kot so dihanje, delovanje organov in gibanje, temveč stojijo tudi za bolj zapletenimi procesi – vse od misli, nadzora našega vedenja in čustev do ustvarjanja spominov. So izredno zanimiv organ, zato bomo spoznali nekaj zanimivih dejstev o možganih in njihovem delovanju:

• Možgani vsebujejo približno 86 milijard nevronov in so zelo kompleksen sistem. Predstavljajo osrednjo postajo za prenašanje informacij.
• Možgani porabijo 20 % vse krvi, ki kroži po telesu, in tudi kar 20 % kisika, ki ga dobi telo. Če možgani za 8-10 sekund ostanejo brez krvi oziroma kisika, izgubimo zavest. Možgani sicer zdržijo brez kisika 4-6 minut, potem začnejo umirati.
• Hitrost obdelave informacij v naših možganih lahko doseže hitrost 120 m/s oziroma izjemnih 432 km na uro. Poleg tega možgani v stanju budnosti proizvedejo približno 20 vatov električne energije, kar je več kot dovolj za napajanje majhne žarnice.
• Možgani lahko ustvarijo okrog 49 misli vsako minuto. Imenujemo jih tudi generator naključnih misli, ker lahko vsak dan ustvarijo skupno 70.000 misli.
• Del možganov, imenovan amigdala, nam omogoča branje obrazov, tako lahko hitro zaznamo, kako se drugi počutijo in kako so razpoloženi.
• V možganih ni receptorjev za bolečine, zato nas možgani nikoli ne bolijo, čeprav se občutek bolečine predela v možganih. V primeru glavobolov in migrene bolečino, ki jo čutimo, povzročajo koža, sinusi, sklepi, mišice ali krvne žile, ki se nahajajo blizu območja bolečine.

Zdrava prehrana lahko pomaga zmanjšati tveganje za številne kronične bolezni, kot so bolezni srca ali sladkorna bolezen. Lahko pa tudi pomaga ohranjati zdrave možgane. Študije povezujejo redno telesno aktivnost s številnimi koristmi za možgane in kognicijo. Redna telesna aktivnost med drugim krepi tudi možganske strukture, ki so pomembne za spomin in učenje. Pomembno je, da poskrbimo tudi za aktivnost našega uma z intelektualnimi dejavnostmi. Učenje novih veščin lahko izboljša posameznikove sposobnosti razmišljanja in spomina, hkrati pa pozitivno vpliva na posameznikovo samospoštovanje in zmanjševanje stresa. Duševno stimulativne dejavnosti, kot so branje, reševanje križank in ostale, zmanjšajo tveganje za kognitivno okvaro in demenco, povezano z alzheimerjevo boleznijo. Poskrbeti moramo, da ostanemo povezani z družbenimi dejavnostmi, saj te ohranjajo naše možgane aktivne. Udeležba v družabnih aktivnostih izboljša kognitivno funkcijo možganov in pomaga ohranjati posameznikovo dobro počutje. Pomembno je tudi obvladovanje stresa. Stres je naravni del življenja. Kratkotrajni stres lahko celo osredotoči naše misli ter nas spodbudi k ukrepanju in boljšemu spoprijemanju z izzivom, vendar pa lahko kronični stres sčasoma negativno vpliva na spomin.

Ohranjanje zdravja možganov je vseživljenjsko potovanje, majhne spremembe pa imajo lahko pomembne pozitivne rezultate. S povečanjem odpornosti naših možganov lahko uživamo pomembne dolgoročne koristi, vključno z izboljšanimi kognitivnimi funkcijami, čustvenim počutjem in na splošno višjo kakovostjo življenja.