Bijejo plat zvona za življenjski prostor poljskih kur
Dobravške lovci so imeli že 72. letni občni zbor
V lovskem domu v Dobravi je bil 72. redni letni zbor članov Lovske družine (LD) Dobrava v Slovenskih goricah. Poleg članov so se ga udeležili tudi gostje, med njimi predsednik Lovske zveze (LZ) Maribor in podpredsednik Lovske zveze Slovenije (LZS) Marjan Gselman, predstavnika pobratene LD Vurmat iz Sv. Duha na Ostrem Vrhu Rudi in Jože Maček, podžupan Občine Cerkvenjak Franc Zorko ter predstavniki gasilskih društev iz Cerkvenjaka in Sv. Trojice.
Starešina LD Dobrava Franc Slekovec je podelil spominski znak LZS za 40 let članstva v lovski organizaciji Branku Grajfonerju. Foto: Jure Toš
Dobravški lovci zaskrbljeni zaradi velikega upadanja številčnosti poljske divjadi, ki iz njihovih lovskih revirjev izginja, saj poljskih jerebic in prepelic že nekaj let nimajo več. Kot je posebej poudaril gospodar Vlado Steinfelser, bijejo plat zvona, da bi ohranili vsaj še kakšno remizo, živo mejo, mejico in vetrobranski pas za preživetje in ohranitev fazanov. Gospodarsko zanimiva vrsta divjadi je le srnjad, ki je številčno dobro zastopana, a jo ogrožata velik nemir v naravnem okolju, promet in šakal. S škodami po divjadi sicer nimajo večjih težav, saj s kmeti in drugimi lastniki zemljišč dobro sodelujejo in izvajajo preventive ukrepe za njihovo preprečevanje.
Na zboru je starešina LD Dobrava Franc Slekovec podelil spominska priznanja LZS za dolgoletno članstvo v lovski organizaciji. Za 50-let članstva sta priznanji prejela Vlado Druzovič in Ivan Bezjak, za 40 let članstva pa Branko Grajfoner in Jože Krempl. Podžupan občine Cerkvenjak Franc Zorko se je lovcem zahvalil za veliko skrb pri ohranitvi divjadi in naravnega okolja in povedal, da v občini izjemno cenijo in spoštujejo njihovo poslanstvo skrbnikov žive narave. Predsednik LZ Maribor Marjan Gselman pa je nanizal aktualno dogajanje v tej največji slovenski območni lovski zvezi in predstavil številne zakonske spremembe in novosti. Opozoril je še, da se s problematiko vse slabših naravnih pogojev za preživetje poljske divjadi soočajo v večini LD po Slovenskih goricah in na Dravskem polju.
