V juniju je Alojzija Turk praznovala častitljivih 90 let. Obiskali so jo predstavniki Društva upokojencev Lenart. V družbi njenih najdražjih so obujali spomine na njeno ustvarjalno obdobje, ki ga je posvetila kmetovanju, družini in prijateljem.

Povedala je, da so za kmetijstvo bili zelo težki časi, ki so jih premagali z neizmerno ljubeznijo do zemlje, živine in kmetovanja, s trdno voljo, pogumom in pridnimi delovnimi rokami ter z nenehnim pridobivanjem znanja, ki ga je prinašal zelo hiter tehnološki razvoj.

Ko si je ustvarila družino, so veliko ročno delali, tedensko je s kolesom vozila na trg v Mariboru mleko, sir in smetano, da je prislužila kakšen »dinar«. Na sejmu v Pesnici je prodajala prašičke. Z možem Antonom sta nenehno skrbela za razvoj. Skupaj sta prehodila 60 let in ročno obdelovala zemljo s pomočjo volovske vprege. Zelo zgodaj, leta 1970, sta modernizirala kmetijo z manjšim traktorjem in nujno potrebnimi stroji, da sta si olajšala delo.

Zelo ponosna je na leto 1968, ko so skupaj s sovaščani izgradili vodovod in ko so si lahko kupili prvi pralni stroj. Pred tem so namreč kuhali in ročno prali perilo z lormanjsko slatino.

Vesela je, da je ljubezen do kmetovanja prenesla na otroke in vnuke. Sama kljub letom dela na vrtu in uživa v tistih drobnih radostih, ki jih prinaša narava.

DU Lenart