Mariborska nadškofija že po tradiciji v osrednjem tedniku rimskokatoliške cerkve v Sloveniji na prvo avgustovsko nedeljo objavi osebne spremembe in premestitve duhovnikov. Tako je mariborski nadškof in metropolit monsinjor Alojzij Cvikl z avgustom dosedanjega duhovnega pomočnika v Makolah, Slovenski Bistrici in pri Svetem Venčeslavu razrešil omenjenih služb in ga imenoval za župnijskega upravitelja pri Svetem Antonu v Slovenskih goricah.

»Vodilo mojega življenja je iskanje resnice, saj ta osvobaja,« pravi novi župnijski upravitelj župnije Svetega Antona v Slovenskih goricah Damjan Tikvič.

Damjana Tikviča, ki se je rodil leta 1979 v petčlanski družini zakoncema Marjanci in Branku Tikviču, smo zaprosili, naj nam pove nekaj besed o sebi in svoji dosedanji življenjski poti. Povedal nam je, da je odraščal v kmečkem oziroma vaškem okolju, na Mestnem Vrhu v Slovenskih goricah, nedaleč od Ptuja, le okoli 15 kilometrov od Cerkvenjaka. Po osnovni šoli ga je življenjska pot vodila v Ljubljano v malo oziroma dijaško semenišče k minoritom. »V tem obdobju sem pri salezijancih v Želimljah, nedaleč od Ljubljane, končal gimnazijo. Duhovniško formacijo sem prejel pri Frančiškovih bratih minoritih. Kot duhovnik sem veliko let deloval v domu duhovnih vaj pri Sveti Trojici v Halozah. Življenje s sabo prinese določene odločitve: ena od teh je bila, da svojo pot nadaljujem kot škofijski duhovnik,« nam je svojo dosedanjo življenjsko pot predstavil Tikvič, ki je v zadnjih dveh letih deloval kot duhovni pomočnik po različnih župnijah mariborske nadškofije.

»Božja previdnost me je v tem letu postavila za upravitelja Župnije Svetega Antona v Slovenskih goricah.«

Župnijsko občestvo je Damjana Tikviča lepo sprejelo, saj so bili brez svojega »dušnega pastirja« že nekaj mesecev.